V Mariboru so danes za promet odprli novo zgrajen podaljšek Ceste proletarskih brigad proti Limbušu. Slaba dva kilometra dolgo limbuško obvoznico so začeli graditi pred dobrimi tremi leti, z odprtjem pa naj bi razbremenila promet na Studencih.
Danes sta mariborski župan Saša Arsenovič in državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Andrej Rajh s križišča Ceste proletarskih brigad v Mariboru umaknila cestno zaporo. S tem je stekel promet po tako imenovani limbuški obvoznici.
Gradnja težko pričakovane kilometer in pol dolge limbuške obvoznice se je začela že pomladi leta 2020. Takšna gradnja ne predstavlja samo razbremenitve prometa, ampak tudi pomembno infrastrukturo za razvoj tega dela mesta, sta Arsenovič in Rajh poudarila ob današnji otvoritvi.
»Dodali smo še prenovo vodovoda, vročevoda, plinovoda, delno razsvetljave, se pravi vsi predpogoji so zdaj izpolnjeni, da se bo ta del mesta, ki se že čudovito razvija, povezuje s Pohorjem, lahko še bolje razvijal,« je danes povedal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.
Kakšni so načrti s tunelom pod mestom?
Ujma ni odnesla nadaljevanja gradnje zahodne obvoznice, bodo pa za to potrebne še dodatne okoljske študije in soglasja okoliških prebivalcev. Prav tako pa si okoliški prebivalci niso povsem enotni, kje bo trasa potekala.
»Na željo Mestne občine Maribor bomo ponovo seznanili prebivalce Radvanja s potekom sprejema državnega prostorskega načrta,« je danes poudaril sekretar ministrstva za infrastrukturo Andrej Rajh.
Ob tem pa si želijo Mariborčani gradnje novih cest na območju občine, dolgo se že govori tudi o tunelu pod mestom.
»To je tunel, kjer je bilo dve leti velikega truda že vloženega in verjamem, da bomo enkrat dočakali zaključen obroč okrog ali pod mestom, da razbremenimo prebivalce,« je danes poudaril Arsenovič.
Vendar pa si tunela ni upal obljubiti Rajh. »To je takrat predhodni minister podpisal izjavo z neznanim rokom, neznano časovnico, z neznano varianto. V bistvu o tem razen časopisnih člankov in, bom rekel ene načelne izjave, ni nič dorečenega,« je razložil državni sekretar.
Mariborčani si želijo večjih infrastrukturnih projektov
Projekt nove obvoznice je znašal 11 milijonov evrov in pol, od tega je slabih sedem milijonov prispevalo ministrstvo za infrastrukturo, Mestna občina Maribor pa štiri milijone in pol.
Glede na napovedane reze v državnem proračunu se pojavlja vprašanje, kdaj lahko takšen podoben večji projekt v Mariboru znova pričakujemo. O tem, kaj napovedani rezi pomenijo za infrastrukturne projekte v Mariboru, državni sekretar ni imel konkretne napovedi.
»Kakšna zadeva se bo po prioriteti spremenila. Počakajmo na to, da bo proračun sprejet,« je bil kratek državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Andrej Rajh.
Kljub temu Mariborčani ne želijo več čakati. »Je pomembna solidarnost, kadar pride do ujm, ampak te ujme so se zgodile letos, mi pa čakamo to obvoznico že dvajset let, tako da tukaj apeliram na solidarnost državnega denarja, da pride tudi v to regijo, ki je za Trojanami,« je na drugi strani še dodal Arsenovič.