Dijaki II. gimnazije Maribor zapustili polfinale debatnega tekmovanja v Zagrebu.
Dijaki II. gimnazije Maribor so se na mednarodnem debatnem tekmovanju v Zagrebu prebili vse do polfinala. Tam pa so tekmovanje zapustili, saj niso želeli sodelovati v razpravi o trditvi, povezani z ustanovitvijo države Izrael leta 1948.
Šola je dijake podprla z objavo na družbenih omrežjih, v kateri so zapisali:
»Trditev, ki ne obžaluje ustanovitve države, ki aktivno izvaja genocid, prisili debaterje v zagovarjanje in ignoriranje vplivov teh dejanj.
Debaterji nikoli niso prisiljeni zagovarjati radikalnih in objektivno nemoralnih dejanj, kot so suženjstvo, posilstvo in podobno, in ta princip ne izključuje genocida.«
Bistvo debat ni izražanje čustev
A bistvo debatnih tekmovanj po besedah profesorja Mira Hačka s Fakultete za družbene vede ni v izražanju osebnih čustev, temveč v urjenju argumentacijskih veščin.
Kot je povedal, gre pri debatiranju predvsem za veščino.
»Gre za veščino, ki jo na nek način piliš skozi ta tekmovanja, in najboljši debaterji so tisti posamezniki, ki lahko uspešno zagovarjajo praktično katerokoli stališče glede česarkoli na tem ljubem svetu.
In pri tem naj gre za proruska, proukrajinska, protiizraelska ali proizraelska mnenja – čisto vseeno.«
Turk kritičen do podpore šole
Do odločitve dijakov in predvsem do tega, da jih je pri tem podprla tudi šola, je kritičen profesor in nekdanji minister za šolstvo Žiga Turk. Po njegovem mnenju ne gre zgolj za politično vprašanje, temveč za širši vzgojni problem.
»Ne gre samo za to, ali so tukaj neki mladi žrtev propalestinske propagande, ki jo zganjajo depolitizirani mediji, ampak gre za to, kako jih šola vzgaja, ali jih vzgaja v osebe, ki so sposobne nekega racionalnega delovanja v nekem abstraktnem, neosebnem racionalnem redu tega tekmovanja, ali pa se bodo na dogodke odzivali čustveno.«
Odločitev je bila samostojna
Ravnatelj II. gimnazije Maribor Marko Jagodič pravi, da so se dijaki za izstop odločili povsem samostojno, in jih k temu na šoli niso nagovarjali.
Njihovo potezo na šoli podpirajo.
Ravnatelj je še poudaril, da šola dijakov ne usmerja v politična stališča ter zagovarja svobodo izražanja in odprto razpravo.
Ob vsem tem se v delu javnosti odpira vprašanje, ali je prav, da šola takšno odločitev dijakov podpre ali pa bi jih morala usmerjati k strožjemu razumevanju tega, kaj debatna tekmovanja sploh so.
Tekmovanj nima povezave z gimnazijo
Turk meni, da je vloga šole prav v tem, da čustvene odzive mladih postavi v okvir racionalnega razmišljanja.
»Šola je namenjena prav temu, da neke čustvene odzive, ki so morda naravni in prisotni pri teh mladih ljudeh, kanalizira oziroma spravi v nek red.
Zato hodimo v šolo, da se ne odzivamo čustveno, ko gremo skozi življenje, ampak da se odzivamo racionalno. Šola je tukaj prva ali druga točka, kjer se mora to zgoditi. Zato bi od šole pričakoval, da tega ne podpira.«
Haček pa poudarja, da tekmovanje samo po sebi nima neposredne povezave z izobraževalnim procesom na gimnaziji.
»Gre za tekmovanje, ki ima zelo malo zveze z drugo gimnazijo. Pravzaprav bi morda težko našli trenutek, ko bi bilo to res neposredno povezano z osebnimi stališči ali z izobraževalnim procesom na tej gimnaziji.«
Ob tem dodaja, da smo kot družba prišli do točke, ko se skoraj vsaka tema zelo hitro politizira, in da smo s polarizacijo šli mnogo predaleč.
