Mariborčani so ob uvedbi radarjev znova razdeljeni – eni jih vidijo kot nujno varnostno rešitev, drugi kot način polnjenja občinske blagajne. Statistika merjenja pa razkriva skrb vzbujajoče hitrosti in množico prekrškarjev.
Pred 13 leti so mariborske ulice preplavili protestniki in prisilili takratnega župana Franca Kanglerja ter njegovo koalicijo k odstopu. Povod za mariborske vstaje naj bi bila prav postavitev stacionarnih radarjev.
A če bi bili takrat edini razlog le radarji, bi danes, po 13 letih, ob začetku uradnega merjenja hitrosti po mesecu dni testnega obdobja, pričakovali množične proteste – tokrat proti županu Saši Arsenoviču.
»Arsenovič lahko vse. Levičarji lahko vse v tem mestu,« pravi Franc Kangler nekdanji župan Mestne občine Maribor in mestni svetnik.
»Takrat pred desetimi, 15 leti so bile razmere drugačne. Ljudje zelo nasprotujejo trenutni ureditvi, koaliciji. In tam v sredini septembra, ko bodo prvi meščanke in meščani dobivali položnice, pričakujem spremembe,« pa dodaja občan in nekdanji svetnik Miha Recek.
Mnenja Mariborčanov deljena
Mariborčani imajo glede uvedbe radarjev in nižanja omejitev hitrosti mešana mnenja. Nekateri menijo, da je omejitev 30 kilometrov na uro pretirana in nepotrebna ter da gre predvsem za način, kako mestne oblasti polnijo proračun z globami.
Menijo, da bi bile višje omejitve, kot so 40 ali 50 kilometrov na uro, bolj smiselne.
Drugi poudarjajo, da so vozniki v mestu že zdaj dovolj previdni in spoštljivi do pešcev, zato dodatni ukrepi niso potrebni.
Pojavlja se tudi dvom o smiselnosti tovrstnih ukrepov izven območij šol in vrtcev, kjer so nižje omejitve sicer razumljive.
En merilnik, tri lokacije
Merilnik hitrosti je trenutno zgolj en - za zdaj pa bo krožil le med tremi lokacijami - na Gosposvetski ter na ulici Gorkega in Čufarjevi.
Prav na slednji so izvedeli tudi testno merjenje hitrosti, kjer je radar zaznal več kot 94 tisoč prehitrih voznikov, polovico vseh.
Najhitrejši je v območju omejitve 30 kilometrov na uro vozil 83 kilometrov na uro.
Kazni bi skupaj nanesle več sto tisoč evrov, 85 voznikov pa bi ostalo brez izpita.
Radar ujel več kot 2200 prekrškarjev
Iz kabineta župana so nam posredovali statistiko zadnjih dni, ko je na območju Čufarjeve ulice radar ujel 2250 prekrškarjev.
»V opazovanem obdobju je 85 odstotkov osebnih vozil vozilo do hitrosti, največ 39 kilometrov na uro, 50 odstotkov osebnih vozil je vozilo do hitrosti 33 kilometrov na uro na uro.
In 30 odstotkov osebnih vozil je vozilo do hitrosti 29 kilometrov na uro. Ostali so vozili nad temi hitrostmi.
Najhitrejši voznik je po tem območju vozil s hitrostjo kar 88 kilometrov na uro,« pojasnjujejo na mariborski občini.
Želijo si umiriti promet v mestu
Za koliko evrov se bo obogatela občinska blagajna še ni znano, ker je, kot pravijo, treba upoštevati še toleranco.
Kljub temu da si, kot pravijo, želijo le umiriti promet v mestu, se številni bojijo, da bo Maribor ponovno postal radarsko mesto.
»Če bo 30 lokacij pravzaprav ne bo meščana ali meščanke, ki ne bo vsaj enkrat na mesec plačal kazni,« še dodaja Recek.
Ob tem je treba poudariti, da nihče od sogovornikov ne nasprotuje kaznovanju voznikov, ki resnično divjajo po cestah, niti omejitvam hitrosti tam, kjer so te nujne – denimo v okolici šol in drugih javnih ustanov.
