V Mariboxu je bil danes predstavljen projekt EIOM, ki vključuje načrte sežigalnice odpadkov v štajerski prestolnici.
Po protestu, na katerem so nekateri izrazili nasprotovanje načrtovani sežigalnici odpadkov v Mariboru, je v mestu sledila še obsežna javna predstavitev projekta Energijske izrabe odpadkov Maribor (EIOM).
Na posvetu so sodelovali direktor Energetike Maribor Jože Hebar, generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte, svetovalec direktorja Energetike Celje Aleksander Mirt, okoljevarstvenik Uroš Macerl, Majda Pohar in Andrej Uršič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Marjan Sajko z Agencije RS za okolje.
Letna obdelava do 50.000 ton odpadkov
Projekt predvideva izgradnjo obrata za energijsko izrabo nereciklabilnih odpadkov na območju sortirnice odpadkov. Po načrtih bi letno obdelali do 50.000 ton odpadkov iz Podravske, Pomurske in Koroške regije. Predstavniki projekta so poudarili, da ne bi šlo za uvoz odpadkov iz tujine, temveč izključno za naše odpadke.
Mariborski župan Saša Arsenovič je poudaril, da se Slovenija z vprašanjem nereciklabilnih odpadkov sooča že vrsto let, zato po njegovem mnenju zgolj nasprotovanje projektu ne more biti dolgoročna rešitev.
»Vsako sekundo v Sloveniji nastane sedem kilogramov odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Vsakih 15 sekund napolnimo en nakupovalni voziček, vsake tri dni olimpijski bazen, v enem letu pa celoten stadion Ljudski vrt,« je dejal.
Ogrevanje 8.500 stanovanj in elektrike za 10.000 gospodinjstev
Direktor družbe EIOM dr. Vito Martinčič je poudaril, da je Slovenija po količini recikliranih odpadkov v samem vrhu - kar 72 odstotkov odpadkov recikliramo, za nami je Nemčija z 69 odstotki, sledijo pa Avstrija, Italija in Nizozemska. Kljub temu v Sloveniji trenutno deluje le en takšen obrat, in sicer v Celju.
»Če teh odpadkov ne obdelamo doma, jih moramo voziti v tujino. Vprašanje ni, ali bomo odpadke termično obdelali, temveč kje bomo to naredili,« je poudaril Martinčič.
Po njegovih besedah bi energijo, pridobljeno iz odpadkov, vračali v lokalno okolje. Obrat naj bi po ocenah proizvedel približno 61,7 gigavatne ure toplote in 41 gigavatnih ur električne energije letno, kar bi zadostovalo za ogrevanje okoli 8.500 stanovanj in oskrbo približno 10.000 gospodinjstev z električno energijo.
Cenejše ogrevanje in manj izpustov?
Velik del predstavitve je bil namenjen vprašanjem vplivov na okolje in zdravje ljudi. Predstavniki projekta so pojasnili, da bi odpadke sprejemali v zaprti hali z nadzorovanim podtlakom, kar naj bi preprečevalo širjenje neprijetnih vonjav in prašnih delcev v okolico.
Po predstavljenem postopku bi odpadki nato vstopili v proces energijske izrabe pri temperaturah med 850 in 1100 stopinjami Celzija, kjer se razgradijo tudi kompleksne organske spojine. Nastala toplota bi segrevala vodo v paro, ta pa bi poganjala turbino za proizvodnjo električne energije.
Pred izpustom v ozračje bi dimni plini prešli skozi večstopenjski sistem čiščenja. Sistem bi naj neprekinjeno spremljal ključne parametre emisij, podatki pa bi se v realnem času posredovali pristojnim državnim institucijam.
Zagotovila o najsodobnejši tehnologiji
Največ vprašanj je bilo pričakovano namenjenih vplivom na okolje in zdravje ljudi. Predstavniki projekta so večkrat poudarili, da bi objekt uporabljal tehnologijo, primerljivo z najsodobnejšimi evropskimi obrati, kot jih imajo recimo v Amsterdamu, Københavnu in na Dunaju.
Sistem čiščenja dimnih plinov bi odstranjeval prašne delce, dušikove okside, težke kovine, kisle pline, dioksine in furane. Hkrati že potekajo meritve kakovosti zraka, podzemnih voda in meteoroloških razmer, ki bodo služile kot izhodišče za spremljanje stanja po morebitni izgradnji.
Na predstavitvi je bilo večkrat poudarjeno, da projekt brez izpolnjevanja vseh okoljskih zahtev ne bo mogel pridobiti potrebnih dovoljenj.
Generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte je poudarila, da Slovenija že vrsto let išče dolgoročno rešitev za nereciklabilne odpadke. Spomnila je, da so bili pretekli poskusi umeščanja podobnih objektov pogosto neuspešni, medtem ko sta interes za izvajanje koncesije izkazala predvsem Ljubljana in Maribor.
Izkušnje iz Celja pozitivne
Na predstavitvi je sodeloval tudi Aleksander Mirt iz Energetike Celje, kjer podoben obrat že obratuje:
»Alternativa ne obstaja. Vprašanje je le, ali jih bomo odgovorno obdelali doma ali jih bomo pošiljali drugam,« je dejal Mirt in dodal, da je pri takšnih projektih ključna predvsem odprta komunikacija z javnostjo.
Dodal je še, da so v Celju s sežigalnico doslej zelo zadovoljni ter se jim zdi to dobra rešitev za rokovanje z odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati.
Pričetek obratovanja nahitreje leta 2033
Predstavniki projekta so pojasnili, da je načrtovana sežigalnica še vedno v fazi umeščanja v prostor in pridobivanja potrebnih soglasij. Pred začetkom gradnje bodo morali izvesti presojo vplivov na okolje, pripraviti projektno dokumentacijo in pridobiti vsa zakonsko predpisana dovoljenja.
Po trenutnih ocenah bi obrat lahko začel delovati najhitreje leta 2033. Trenutna investicijska vrednost je dobrih 90 milijonov evrov, pri čemer je 20 % sredstev lastnih, 80 % pa predstavlja dolg.
Kljub predstavitvi dvomi ostajajo
Čeprav so organizatorji predstavili številne koristi projekta, od energetske samooskrbe do zmanjšanja odlaganja odpadkov, del javnosti ostaja skeptičen. To je bilo vidno že pred predstavitvijo, ko so se pred prizoriščem zbrali protestniki in opozarjali na možna tveganja za zdravje ter kakovost bivanja.
Prav vprašanja o dolgoročnih vplivih na okolje in zdravje bodo tudi v prihodnje med ključnimi temami razprave.
