Tudi v Mariboru smo nekdaj imeli svojo smučarsko skakalnico.
Ko pomislimo na zimske športe v Mariboru, se večini pred očmi takoj prikažejo podobe tisočglave množice na Snežnem stadionu in legendarna Zlata lisica.
Vendar pa mariborska športna preteklost skriva precej širšo in presenetljivo zgodovino, ki presega zgolj alpsko smučanje.
Ste vedeli, da so se v mestu pod Pohorjem nekoč odvijali tudi mednarodni spektakli v smučarskih skokih, ki so v Maribor privabljali svetovno elito in več deset tisoč gledalcev?
Na pekrski skakalnici skakala svetovna elita
Smučarski skoki so bili v Mariboru doma že dolgo pred prvo Zlato lisico. Osrednje prizorišče je bila Pekrska gorca, kjer je leta 1953 zrasla 60-metrska skakalnica po načrtih legendarnega inženirja Stanka Bloudka.
Krstni skok je 22. januarja 1953 opravil Rudi Finžgar, ki je ob prvem preletu pristal pri 33 metrih, že tri dni kasneje pa je Maribor gostil prvo uradno tekmovanje pred tisočglavo množico.
Zlata leta mariborskih skokov so nastopila s turnejo treh dežel, kjer je Maribor ob boku Beljaka in Trbiža gostil svetovno skakalno elito.
Brata Gorišek sta kasneje skakalnico posodobila za skoke do 80 metrov, kar je omogočilo še večje spektakle.
Osemdeseta leta so prinesla mračno obdobje, saj so se zaradi milih zim tekmovanja začela seliti na višje ležeče centre, Pekrska gorca pa je postopoma utihnila. Zadnji ostanki skakalnice so bili dokončno odstranjeni leta 1993, danes pa na nekdanjo slavo opominjajo le še betonski temelji ob razgledišču.
Era Zlate lisice končana
In ravno narava, ki je Mariboru nekoč podarila idealne pogoje, je postala njegov največji rabelj. Podobno kot so desetletja prej mile zime in pomanjkanje snega s Pekrske gorce odnesle smučarske skoke, so prav te neizprosne vremenske spremembe zapečatile usodo Zlate lisice na Mariborskem Pohorju.
Kljub naporom organizatorjev pri pripravi snežne podlage so selitve tekmovanja v Kranjsko Goro postale stalnica, kar je januarja lani pripeljalo do dokončnega zaključka mariborske ere tega tekmovanja.
Ženski boji za točke v veleslalomu in slalomu so poleg lokacije spremenili tudi ime. Uradno poimenovanje tekmovanja je tako postalo Audi Fis ski ženski svetovni pokal Kranjska Gora.
»Čeprav je Zlata lisica 60. jubilej praznovala v Kranjski Gori in ne v Mariboru, se nam je zdelo, da se je era Zlate lisice končala z Mariborom.
Tekmovanje zdaj nosi ime po Kranjski Gori. To krajevno poimenovanje se nam je zdelo najbolj pomembno, saj prinaša dodatno referenco sicer že uveljavljenemu zimskošportnemu središču,« je pred letošnjim tekmovanjem za STA dejal generalni sekretar organizacijskega odbora Tomaž Šušteršič.
Nesojena zimska univerzijada
Zgodba o zimski univerzijadi, ki bi jo Maribor moral gostiti leta 2013, se je začela z velikimi obljubami o preporodu regije. Leta 2008 je mesto dobilo organizacijo tega prestižnega študentskega dogodka, načrtovana pa je bila celovito prenova športnih objektov, gradnja novih dvoran in posodobitev smučarskih naprav.
A je Mednarodna univerzitetna zveza le leto dni pred začetkom po vseh težavah z mariborskimi organizatorji in potem, ko je slovenska vlada odpovedala nadaljnje sofinanciranje po njihovem slabo vodenega projekta, omenjeni študentski športni dogodek štajerski prestolnici odvzela in napovedala tožbe.
Tako so se odločili zaradi zamud pri gradnji potrebnih športnih objektov, ob tem pa je odstopil celoten organizacijski komite v Mariboru, je takrat navajala Slovenska tiskovna agencija.
Zaradi odpovedi univerzijade leta 2013 je bilo mesto soočeno z večmilijonsko tožbo Mednarodne univerzitetne zveze, nato pa je zagato rešilo s poravnavo.
