Pločnik na soncu je dosegel kar 63,7 stopinje Celzija, medtem ko so tla v senci ostala občutno hladnejša.
Kako hitro se v vročem poletnem dnevu segrejejo mariborske ulice, kdaj dosežejo najvišje temperature in kakšno razliko naredi senca? Odgovore na ta vprašanja je z meritvami iskala Mariborska kolesarska mreža.
Meritve so opravili na Partizanski cesti 21, pred Centrom mobilnosti Maribor in na dvorišču za stavbo. Potekale so 7. avgusta, med 9. in 17. uro, vsako polno uro pa so izmerili temperaturo fasade in pločnika na soncu ter fasade in tal v senci.
Pločnik se je do poldneva segrel na skoraj 60 stopinj
Rezultati so pokazali, da se mestne površine že v dopoldanskem času segrevajo zelo hitro.
Najizrazitejše segrevanje so zabeležili med 9. in 12. uro. Temperatura pločnika na soncu se je v tem času s 37,3 stopinje Celzija povzpela na 57,3 stopinje.
Segrevanje se je nadaljevalo tudi po poldnevu. Najvišjo temperaturo je pločnik dosegel ob 14. uri, ko so izmerili kar 63,7 stopinje Celzija.
Po 14. uri se je temperatura začela postopoma zniževati, vendar se površina ni hitro ohladila. Tudi ob 17. uri je imel pločnik še vedno 55 stopinj Celzija.
Po ugotovitvah Mariborske kolesarske mreže to kaže, da asfalt in druge mestne površine toploto zadržujejo še dolgo po obdobju največje osončenosti.
Tudi fasada se segrela nad 50 stopinj
Podoben trend so opazili pri fasadi, izpostavljeni soncu, vendar se je ta segrevala nekoliko počasneje.
Njena temperatura se je z jutranjih 31,4 stopinje Celzija povzpela na največ 50,5 stopinje, najvišjo vrednost pa so izmerili ob 15. uri.
Stavbe tako najvišje temperature dosežejo nekoliko pozneje kot tlakovana tla. Na hitrost segrevanja in doseženo temperaturo sicer vplivajo tudi material, barva in druge lastnosti fasade, saj različne površine sončno energijo različno absorbirajo in oddajajo.
V senci tudi skoraj 38 stopinj hladneje
Povsem drugačne rezultate so pokazale meritve na senčnem dvorišču.
Temperatura tal v senci se je čez dan gibala med 22,9 in 27,5 stopinje Celzija, temperatura senčne fasade pa med 25,4 in 30,2 stopinje.
V najbolj vročem delu dneva je bila razlika med pločnikom, izpostavljenim soncu, in tlemi v senci skoraj 38 stopinj Celzija.
Kje bi več dreves izboljšalo kolesarske povezave?
Meritve so del širšega projekta Kolesarjenje pod krošnjami, v okviru katerega Mariborska kolesarska mreža raziskuje, kako prijetno je po Mariboru kolesariti v vročih poletnih dneh in kje bi lahko dodatna drevesa ter senca izboljšali kolesarske povezave.
Projekt Kolesarjenje pod krošnjami poteka v okviru Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor. Sofinancirata ga Eko sklad in pristojno ministrstvo s sredstvi Podnebnega sklada.
