Tolmačka mačjega vedenja: Poskušajte opazovati, razumeti in poslušati vaše mačke. Presenečeni boste, kaj vse nam sporočajo

Mariborčanka Helena Pauko je magistrica odnosov med ljudmi in živalmi. Sama se, kot pravi, raje opiše kot mačja vedenjska terapevtka ali strokovnjakinja na področju vedenja živali.

Po končanem prvem semestru prvega letnika magistrskega programa na dunajski veterinarski univerzi je vedela, da si želi delovati kot mačka vedenjska terapevtka in tako pomagati mnogim mačjim skrbnikom, ki se srečujejo s takšnimi ali drugačnimi vedenjskimi zagatami, ali pa si enostavno o mačkah želijo vedeti več.

Trenutno je v fazi ustvarjanja mačje svetovalnice Tolmačke, ki bo nudila svetovanja na področju splošnega in kompleksnega mačjega vedenja

S Heleno smo se pogovarjali o tem, kaj vse bo svetovalnica še ponujala, kako jo je sploh zaneslo v svet mačjega vedenja, kako mačkam zagotoviti ustrezno bivalno okolje in prehrano ter katere so najpogostejše napake, ki jih pri oskrbi mačk delamo lastniki. 

Najprej verjela, da se bo ukvarjala s psi, a so jo z umirjenostjo in eleganco nato prevzele mačke

Kot pravi, so bile mačke v njenih očeh od nekdaj zelo zanimive in misteriozne: »Privlačila me je njihova umirjenost in eleganca, kljub temu da z mačkami nisem odraščala; prav nasprotno, odraščala sem s psom in tako verjela, da bom nekoč veterinarka ali pa bom delovala na področju kinologije.«

V času študija je veliko prostega časa namenila branju različnih knjig in strokovnih člankov o mačkah, ki so jo kot specifična živalska vrsta resnično navdušile: »Ko sem se iz študentskega doma nato preselila v skupno gospodinjstvo s sošolko, ki je imela dve mački, sem doživela nek uvid.« 

»V življenju se največkrat skušam ravnati po svojem notranjem občutku, saj le tako dobim odgovor na vprašanje, kaj želim,« pravi: »Tako sem takrat sledila temu internem občutku in takoj sem vedela, da so mačke tiste, s katerimi želim v prihodnosti delati.«

Ko je med poletnimi počitnicami začela delati kot prostovoljka v mariborskem zavetišču, je dobila potrditev, da je bila odločitev prava. Ponudila se ji je priložnost, da postane začasni oskrbnik treh mačjih dudarčkov – mačjih mladičev brez mačje mame. »Skrbeti za mačje mladiče (sploh če si v tem popolnoma sam) ni lahek zalogaj,« razlaga Helena: »Marsikaj se lahko zalomi, če o tem nisi strokovno poučen in seznanjen.«

Njena vloga nadomestne mačje mame je bila uspešna: »Samička iz legla, Oliva, je ostala pri meni in me še danes navdihuje z njenim nežnim in inteligentnim karakterjem.«

Njena vizija je odpreti Tolmačko – mačjo svetovalnico

Kot pravi Helena, ideja o sami svetovalnici obstaja in zori že dobra tri leta: »Po karakterju sem perfekcionist, zato nisem želela odpreti svetovalnice takoj po končanem študiju, saj vsako odločitev strateško in poglobljeno preučim. Tako sem naletela na ustanoviteljico prve mačje svetovalnice (Minami Kat) v Sloveniji Pšenico Kovačič, s katero trenutno prijateljujeva in sodelujeva.«

Zakaj ime Tolmačka? Ime izhaja iz termina »tolmačenje«, kar po besedah Helene odlično opiše njeno vlogo interpretacije mačjega vedenja in telesne govorice.

Svetovalnica bo ponujala svetovanja na področju splošnega in kompleksnega mačjega vedenja, tako v živo kot tudi prek spleta. 

Svetovalnica bo ob tem ponujala tudi oskrbo mačk na domu v času odsotnosti njihovih skrbnikov. »Menjava okolja je v osnovi za mačko precej stresna situacija, saj je mačka na okolje v katerem (pre)biva zelo navezana,« razlaga: »Z nudenjem varstva in oskrbe v njihovem domu je to zanje morda bolj primerno in manj stresno.«

Pojasnjuje, da sta Facebook in Instagram že postavljena, spletna stran je še v izdelavi: »Želja je tudi najeti kak manjši poslovni prostor, v katerem bi lahko izvajala različne storitve, predvsem osebna svetovanja ali morda spletna predavanja.«

Čeprav je Tolmačka še v nastajanju, Helena že zdaj aktivno dela na področju svetovanja mačjim lastnikom in oskrbe mačk na domu. 

V lanskem letu je izvedla tri samostojna predavanja; dve kot del projekta Kluba mariborskih študentov in enega pod okriljem OOKAMI – spletnega portala za živalsko starševstvo, s katerim trenutno sodeluje: »V prihodnosti si želim nuditi mesečna predavanja in izobraževanja za skrbnike mačk ter tudi specializirana izobraževanja za veterinarje, mačje hotele, ter tudi oskrbnike zavetišč.«

Kako poteka oskrba mačk na domu? »Princip takšne oskrbe je na interesih mačke«

Pred oskrbo na domu se Helena s strankami vsaj dvakrat osebno sreča in skupaj izpolnijo vprašalnik: »Na tak način spoznam mačko, skrbnike in okolje, v katerem mačka biva. Predana so mi navodila glede vsakodnevne rutine mačke, posebnostih ali specifik, saj si želim, da moja oskrba čim manj odstopa od vsakodnevnih rutin, ki jih je mačka vajena.«

V primeru, da mačka potrebuje posebno nego, ali aplikacijo zdravil, se o tem posvetuje s skrbniki: »Če je treba, omogočim tudi obisk pri veterinarju.«

Kot pravi, je imela v oskrbi tudi mačka z diabetesom: »Tukaj moraš biti še posebej pozoren, da so zdravila aplicirana konsistentno, na dnevni bazi in v pravih količinah. Spremljati je treba tudi fizično in mentalno stanje mačka.«

»Princip takšne oskrbe je na interesih mačke,« pojasnjuje Helena: »Pomembno nam je, da se z mačko ob vsakem obisku ukvarjamo, jo mentalno zaposlimo in ji nudimo različne aktivnosti. S tem želim tudi ozaveščati, da ni dovolj da mački samo zamenjaš pesek in hrano. Potrebuje mnogo več.« 

»Včasih je nekaterim dovolj že naša prisotnost,« dodaja: »Odvisno je od mačke, njenih rutin in karakterja.«

Delati napake je človeško, pomembno je, da se iz njih nekaj naučimo

Zakaj mačka lula na posteljo in ne v stranišče? Zakaj me mačka ugrizne, ko se crkljamo? Kaj storiti v primeru, če prihaja do konfliktov v gospodinjstvu, kjer sobiva več mačk? 

To so najpogostejša vprašanja, s katerimi na Heleno obrnejo lastniki mačk. Ob tem jih pogosto zanima še, kako navadi mačko na oprsnico ali striženje krempljev, kaj pomeni, če mačka s tačkami »mesi« po blazinah in ali lahko mačko sprehajamo na povodcu. 

Katere napake pri oskrbi mačk lastniki delajo najpogosteje? »Uf, kompleksno vprašanje,« odgovarja naša sogovornica: »Omembe vredno je, da delamo napake tudi tisti, ki smo na področju mačk strokovno podkovani. Delati napake je človeško. Pomembno je, da razumemo, kje se napake pojavljajo, saj lahko posledično to spremenimo in se iz njih nekaj naučimo. Znanja ni nikoli premalo.«

Zaznava, da je največkrat problem v antropomorfizaciji mačk oziroma pripisovanju človeških lastnosti mačkam: »Če izhajamo iz pozicije, kjer mačke enačimo z ljudmi in jim pripisujemo človeške lastnosti, kot sta na primer hinavskost ali maščevalnost, potem brcamo v temo in krhamo svoj odnos z mačko.«

Kot primer izpostavi izločanje izven stranišča: »Nekdo bo rekel, da mačka to počne nalašč, ker se želi maščevati. V resnici pa je lahko razlogov za to več.« Med temi našteva zdravstveno stanje mačke, lokacijo mačjega stranišča, tip peska, stres … Nekateri mačke za to početje kaznujejo, posledično se mačke človeka bojijo, odnos med njimi in lastnikom se slabša.

Pomembno je razumevanje za mačke značilnih vedenj

Naslednja napaka, ki jo omenja, je nerazumevanje mačkam normalnih oziroma značilnih vedenj: »Če mi vemo, kakšna je mačka po svoji naravi, kako se vede, kakšne so njene potrebe, ji lahko na tak način nudimo primerno okolje, v katerem bo te svoje potrebe lahko izražala.«

Če jim je to onemogočeno, največkrat prihaja do izražanja nenormalnih vedenj, ki pa zanje niso značilne: »Takšna vedenja izražajo njihovo čustveno stisko ali nek primanjkljaj.« 

Kot pojasnjuje Helena, je logično, da si bo mačka kremplje brusila na našem finem kavču, če nima praskalnika: »Če mačka vztrajno pogosto vokalizira, ni nujno, da v tisti specifični situaciji želi hrano. Nekatere nas s tem vabijo k igri, nekatere se želijo crkljati, spet ene pa izjemno rade komunicirajo z nami ali izražajo splošno zadovoljstvo.«

Tudi mačke lahko naučimo, da nam dajo »petko«

Kakšno je primerno okolje za mačke? Tolmačka mačjega vedenja pojasnjuje, da mora okolje mačkam omogočati, da izražajo vsa naravna vedenja, torej skakanje, plezanje, negovanje, praskanje, raztegovanje, igro … 

Dodaja, da mora biti v tem okolju poskrbljeno tudi za um: »Mačka je inteligentno bitje, ki potrebuje aktivacijo čutov in centralnega živčnega sistema. Potrebuje tako fizično, kot tudi mentalno stimulativno okolje.«

»Ni dovolj, da jim kupimo mačje stranišče, drevo in nekaj igračk,« poudarja: »Veliko ljudi je začudenih, ko ugotovijo, da lahko mačko, enako kot psa, naučimo, da se usede, ali nam »da petko«. 

Mleko v mačjo prehrano načeloma ne sodi

Ali mleko spada v mačjo prehrano? »Načeloma ne,« odgovarja Helena: »Občasna manjša količina mleka, ali priboljški, ki vsebujejo mleko, jim na dolgi rok ne škodujejo. Pojavijo se lahko sicer akutni simptomi (prebavne motnje, krči, driska, napihnjenost), ki so kazalnik, da mačke mleka ne prebavljajo.«

Pojasnjuje, da mačkam primanjkuje encim laktaza, ki je je odgovoren za razgradnjo mlečnega sladkorja oziroma laktoze: »Če že mačkam ponujate mleko, je morda kozje mleko boljša izbira, saj vsebuje drugačno strukturo maščob, ki pa so posledično lažje prebavljive.«

Seveda je pomembna tudi razvojna faza mačk. Mladiči nujno potrebujejo materino mleko, ki med drugim vsebuje protitelesa, s katerimi se borijo proti različnim boleznim: »Dudarčke je zato treba hraniti s sintetično obliko mačjega mleka v prahu in ne s kravjim ali kozjim mlekom.«

Helena svetuje, da pomislimo, od kod mačka izvira in kako se prehranjuje, in ji lahko takšen način prehranjevanja približamo tudi v notranjem okolju. Mačke se sicer prehranjujejo izključno z mesno prehrano, izogibati se moramo prehrani, ki temelji na ogljikovih hidratih: »Majhen delež ogljikovih hidratov sicer lahko prebavijo, ampak izključno rastlinska prehrana ne vsebuje aminokislin, ki so ključne za izgradnjo mišičnega tkiva.«

Mačke na povodcu – da ali ne? 

Poudarja, da je mačkam, ki so le v notranjem okolju, pomembno zagotoviti varno gibanje v naravi.

»Popolnoma podpiram vsakogar, ki se odloči, da bo mački nudil (varen) stik z naravo,« razlaga Helena: »Sem mnenja, da bi to danes skorajda morala biti osnova in ne samo obogatitev okolja. Vsaka žival ima pravico do stika z zunanjim okoljem.«

»Četudi je mački v notranjem okolju udobno in stimulativno, se mi zdi, da je stik z naravo osnovna potreba,« dodaja: »Mačke izvirajo iz narave in se še vedno del nje.«

»Ker mačke niso samo mačke«

Načrtov za prihodnost naši sogovornici ne zmanjka. Poleg odprtja mačje svetovalnice ima cilje tudi na področju športa: »Kot športnica po duši si želim pridobiti izobrazbo tudi na področju osebnega trenerstva in tako delo v športu kombinirati z delom na področju mačk.«

Ob tem želi dokončati podjetniško šolo, se udeležiti domačih in tujih izobraževanj: »V predalu me čaka še en kup strokovnih člankov, ki jih želim prebrati.«

»S Pšeno (MinamiKat) imava željo napisati strokovno knjigo za slovenski trg,« dodaja: »V naših knjižnicah so trenutno na voljo le tuji prevodi knjig o psihologiji mačk.«

»Poskušajte opazovati, razumeti in poslušati vaše mačke. Presenečeni boste, kaj vse nam sporočajo in kaj vse se lahko od njih naučimo,« za konec izpostavlja Helena: »Ker mačke niso samo mačke.«