Trajnostna mobilnost ni več izbira, ampak nuja: »Čakajo nas še največji premiki v glavi.«
Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je bil danes strokovni posvet Trajnostna zelena mobilnost, na katerem predstavniki države, občin, energetike in stroke razpravljajo o prihodnosti prometa, elektrifikaciji in zelenem prehodu.
V ospredju posveta so teme elektrifikacije javnega prometa, razvoja polnilne infrastrukture, trajnostnih virov energije ter ukrepov za zmanjševanje prevozne revščine, predvsem v ruralnih okoljih.
Dogodek so odprli novoizvoljeni rektor Univerze v Mariboru Dean Korošak, dekan Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Andrej Ivanič in mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič.
»Smo v prebojnem obdobju mobilnosti in energetike«
Predsednik Društva za prometno infrastrukturo Maribor Uroš Rozman je poudaril, da želi posvet osvetliti ključne izzive trajnostne mobilnosti in zelenih energij v času velikih sprememb.
»Trenutno smo v enem takem prebojnem obdobju, kar se tiče mobilnosti in pa energije, kjer brez sodelovanja trajnostnih pridobitev energije preko sončnih panelov ali projektov, kot je črpalna hidroelektrarna Kozjak, ne bomo prišli do zelene energije,« je dejal.
Po njegovih besedah brez zelene energije tudi nadaljnji razvoj električne mobilnosti nima pravega trajnostnega smisla.
Posebej je izpostavil problem prevozne revščine v ruralnih delih Slovenije, kjer kakovosten javni promet pogosto ni dostopen. Kot primer dobre prakse je navedel projekt »Fura Radlje«, ki so ga lani pilotno uvedli v Radljah ob Dravi.
»Želja je, da bi v bodoče to infrastrukturo razširili tudi v manjše kraje, tako da bo neka polnilnost ugodno urejena v čim večjem delu Slovenije,« je dodal.
Ključna težava ostaja polnilna infrastruktura
Rozman meni, da je največji zadržek ljudi do električne mobilnosti še vedno nezadostna polnilna infrastruktura.
Po njegovih besedah ELES pripravlja večje polnilne centre s hitrimi polnilnicami ob avtocestah, hitrih cestah in v večjih mestih.
»Ko bomo imeli to infrastrukturo zagotovljeno, se bo tudi zaupanje uporabnikov povečalo,« je poudaril.
Ob tem je izpostavil tudi pomen proizvodnje zelene energije v Podravju in na Koroškem, kjer pomembno vlogo že imajo hidroelektrarne, dodatne možnosti pa vidi v sončnih elektrarnah in projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak.
Korošak: Univerza mora prevzeti odgovornost
Novoizvoljeni rektor Univerze v Mariboru Dean Korošak je poudaril, da ima univerza ključno vlogo pri soočanju z izzivi podnebne krize.
»Univerza v Mariboru je ključna institucija ne samo v Mariboru, ampak tudi v Podravju, vzhodni kohezijski regiji in Sloveniji, ki je vodilna institucija pri odnosu do trajnosti, trajnostne mobilnosti in vseh drugih načinov, ki pripomorejo k temu, da uspešno naslavljamo izzive podnebne krize,« je dejal.
Po njegovih besedah promet in gradbeni sektor še vedno pomembno prispevata k izpustom toplogrednih plinov, zato vidi v trajnostni mobilnosti veliko priložnost za prihodnost.
»To je odgovornost in poslanstvo univerze, da o tem razmišlja, predlaga rešitve družbi in prevzame odgovornost pri tem,« je poudaril.
Ob tem je spomnil, da je Univerza v Mariboru v zadnjih treh letih v okviru projekta Načrta za okrevanje in odpornost v študijske programe vnašala vsebine s področja trajnosti.
Arsenovič: »Čakajo nas še največji premiki v glavi.«
Mariborski župan Saša Arsenovič je trajnostno mobilnost označil za dolgoročen proces spreminjanja potovalnih navad.
»Gre za en ogromen proces spreminjanja potovalnih navad, ki smo se ga lotili pred sedmimi, osmimi leti zelo odločno in imamo izjemno dobre rezultate,« je dejal.
Izpostavil je, da je Mestna občina Maribor v aktualnem obdobju močno povečala vlaganja v trajnostne projekte.
»Če primerjam investicije nekega prejšnjega obdobja v mestu Maribor, je bilo 70 milijonov evrov, mi imamo 353 milijonov evrov investicij, od tega je zelo velik del namenjen trajnostni mobilnosti, energetskim sanacijam in virom električne energije,« je povedal.
Po njegovih besedah ima Maribor trenutno največjo floto električnih avtobusov v Sloveniji. »25 jih je že, 23 jih je na poti,« je dejal.
Med uspešnimi projekti je izpostavil tudi sistem souporabe koles MBajk. »Imamo največjo souporabo en-bikea per capita, do zdaj milijon 600 tisoč uporab,« je poudaril.
Več prostora za pešce in kolesarje
Arsenovič je ob tem opozoril, da del prometne stroke še vedno preveč favorizira avtomobilski promet.
»Čakajo nas še največji premiki v glavi, da ne bo stroka zagovarjala še vedno avtomobilov in spravljala v neenakovreden položaj pešca,« je dejal.
Po njegovih besedah mesto intenzivno širi kolesarsko infrastrukturo, postavlja nova stojala za kolesa in ureja peš površine.
Poudaril je tudi pomen integriranega javnega prometa in povezovanja različnih oblik mobilnosti.
»Več nas je na kolesih in peš, lažje bo tudi tisti, ki drugače ne more, prišel z avtom,« je sklenil.
