Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo in Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije s kampanjo, ki gostuje po slovenskih bolnišnicah, javnost osveščata o diseminiranem plazmocitomu, neozdravljivi obliki krvnega raka.
Ozaveščevalna kampanja trenutno poteka v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
V Mariboru do konca januarja
Kot je poudarila Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L), je ozaveščenost javnosti pri boleznih, kot je diseminirani plazmocitom, lahko življenjskega pomena.
Njeni simptomi se namreč lahko hitro lahko berejo napačno, posledično je diagnosticiranje bolezni zapoznelo in zdravljenje zahtevnejše.
V ta namen so danes v avli interne klinike mariborske bolnišnice predstavili interaktivna zaslona, namenjena splošni javnosti, s katerimi predstavljajo najpomembnejše informacije o omenjeni bolezni.
Obiskovalcem sta na voljo do konca januarja, nato pa se selita v celjsko bolnišnico in ostale javne bolnišnice po državi.
Znaki bolezni zelo nespecifični
Zdravnica Jasmina Hauptman Faletič z oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo v UKC Maribor je povedala, da je diseminirani plazmocitom druga najpogostejša hematološka rakasta bolezen, glede na staranje populacije pa je njena pojavnost vse višja.
Letno v Sloveniji ugotovijo okoli 150 do 200 primerov novih bolnikov.
Znaki bolezni so, je opozorila, zelo nespecifični - od utrujenosti, težkega dihanja, bolečin v kosteh in drugih znakov, ob katerih bolnik niti ne pomisli na to bolezen.
Ta se lahko še dodatno zaplete z zlomi kosti, takrat pa je tudi že precej pozno za zdravljenje, je opozorila.
»Kampanja je zato namenjena temu, da si lahko bolniki, ki imajo neke nespecifične simptome, na panelih to pogledajo in morda na to možnost opozorijo svojega osebnega zdravnika.
Če slednji posumijo na to bolezen, bolnika napotijo naprej v hematološko ambulanto,« je povedala Hauptman Faletič.
Zbolevajo celo mlajši od 40 let
V glavnem se bolezen pojavi pri starejših od 65 let, pogosteje so prizadeti moški, predstavnica združenja L&L pa je ob tem dodala, da vse več zboleva tudi mlajših in delovno aktivnih ljudi, celo mlajših od 40 let.
»Gre za zahtevno bolezen, a če je diagnoza postavljena pravočasno, je tudi zdravljenje lahko uspešno, s tem pa tudi kakovost življenja bolnikov.
Vse sodobne vrste terapij so na voljo tudi slovenskim bolnikom,« je dejala Modic in dodala, da mednarodne raziskave kažejo, da je Slovenija v samem evropskem vrhu po dostopnosti zdravljenja te bolezni.
Življenjska doba bolnikov z diseminiranim plazmocitomom se je v zadnjem obdobju tudi zato znatno povečala.
Če je bila nekoč le tri ali štiri leta, zdaj v povprečju ta znaša od šest do deset let ali celo več, odvisno od starosti bolnika, hitrega odkritja bolezni in karakteristik bolezni.
Prav pa je, da tudi bolniki poznajo simptome
Po besedah predsednice Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Jožice Filipič so prav tako bolniki pred leti potrebovali vsaj pol leta, da so sploh prišli do pravilne diagnoze.
Z osveščanjem splošnih zdravnikov, kirurgov in ortopedov so se v zadnjem letu ali dveh, razmere precej izboljšale in je tudi stroka začela prej usmerjati pozornost v to zanje dotlej precej redko bolezen.
»Prav pa je, da tudi bolniki poznajo simptome. Pogosto so ti povezani tudi z bolečinami v križu, ki je sicer precej pogost pojav.
Vendar je boljše iti dvakrat ali trikrat k zdravniku in preveriti tudi to možnost, kot da bolniki s temi težavami sploh ne gredo po pomoč,« je dejala predstavnica društva, v katerem bolnikom pri soočanju z boleznijo ponujajo tudi psihološko podporo.
Starejše novice
