Vse manj zanimanja za delo kmeta, bo zato program kmetijsko podjetniški tehnik letos brez vpisa?

Na seji Kolegija županov Spodnjega Podravja je o težavi, s katero se sooča ptujska šola, spregovorila Darja Harb, ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj. 

Župane Spodnjega Podravja je naslovila s težavo, ki bi lahko vplivala tudi na njihove občine. Težava pa lahko prav kmalu vodi tudi do ukinitve programa na Ptuju. 

Na programu kmetijsko podjetniški tehnik se šola namreč sooča z možnostjo, da letos ne bo vpisa. Negativen trend so opazili na informativnih dneh. 

Štiriletni program, ki se konča s poklicno maturo

Gre za program, v katerem se dijaki in dijakinje naučijo pridelovati poljščine, krmo za živali, sadje in grozdje, rediti in oskrbovati domače živali, uporabljati in vzdrževati kmetijsko mehanizacijo, ravnati z gnojili in škropivi, načrtovati in voditi delo v kmetijski proizvodnji, svetovati pri prodaji kmetijskih izdelkov, pa tudi varovati okolje in ravnati z odpadki. 

To izobraževanje na ptujskem šolskem centru traja štiri leta, konča pa se s poklicno maturo.

Dijaki lahko sicer izobraževanje nadaljujejo in opravijo maturo s petim predmetom ali splošno maturo. 

V ospredju pomen pridelave lokalne hrane, a kmet ne želi biti nihče

Darja Harb je izpostavila, da je v zadnjem času v ospredju pomen pridelave lokalne hrane, a zadnjih deset let se šole, ki nudijo kmetijske programe ukvarjajo z upadom vpisov v tovrstne programe.

Pri tem poudarja, da se s tem ne sooča le ptujska Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj, temveč tudi ostale slovenske šole. 

Dodaja, da se ptujski kmetijski program ne more primerjati s programom v Novem mestu ali Naklem, saj te šole pokrivajo mnogo večje geografsko območje.

Od Murske Sobote pa do Maribora pa so kar tri kmetijske šole z enakimi programi. 

»Vsaj po letošnjem informativnem dnevu opažamo, da za kmetijsko podjetniškega tehnika sploh ni nekega interesa,« je zaskrbljena ravnateljica in doda, da če ne bo vpisa, se lahko zgodi, da se program na Ptuju ukine. 

Ponekod na pomoč priskočijo občine ...

Na šoli si želijo večjega povezovanja z lokalnim okoljem, tudi po vzoru drugih šol, ki z občinami promovirajo nekatere poklice. Nekatere šole nudijo štipendije za tovrstne poklice, druge se povežejo z občinami, nekatere s podjetji. 

Primer je Biotehniška šola Rakičan, kjer so že dijake navduševali nad poklicem kmetijsko podjetniškega tehnika s pomočjo vinogradniškega podjetja. Ponudili so štiri štipendije. 

Harb je izpostavila  tudi primer občine Naklo, ki je na pomoč priskočila Biotehniškemu centru Naklo. Eden izmed ukrepov občine je bila podpora šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih, pričakovana višina pomoči iz občinskega proračuna pa je bila do petsto evrov na dijaka. 

Tudi občina Novo mesto, kjer je druga velika kmetijska šola v Sloveniji, razpisuje štipendije za deficitarne poklice, ki znaša sto evrov na mesec. 

Ko je beseda kmet žaljivka

Okoli 45 hektarjev zemlje, izvajanje poskusov, 40 sort pšenice, 20 sort ječmena, hektar in pol sadovnjaka, dva hektarja in pol vinograda - izpostavi Mirko Lovrenc, vodja šolskega posestva. Preko dela na posestvu se dijaki naučijo kmetovanja, vodenja kmetije. 

»Poklic kmeta trenutno nepopularen. Če se spomnite naših mladih let ali sedanjih let - dejansko se otroci iz določenih okolij zmerjajo z besedo kmet,« je dejal Lovrec. 

Po njegovih besedah dijakom skušajo vcepiti ne le znanje, ampak tudi zavedanje o pomembnosti poklica. 

Dodal je, da srednje velike kmetije dnevno usihajo, ostajajo le še velike kmetije, katerih število je premajhno, da bi bil vpis v kmetijske programe zadovoljiv.

Tudi Lovrenc je poudaril, da z ravnateljico želita, da tudi naše, spodnjepodravske občine sledijo zgledu nekaterih drugih. 

Župan Kidričevega bi osnovnošolcem poslal vabila

Temi se je priključil župan Kidričevega Anton Leskovar. Predlagal je, da bi osnovnošolcem, ki se v zadnjem razredu vpisujejo v srednje šole, poslali kar vabila. 

»Bi rekli - na pamet govorim - pol hektarja solate je dovolj za eno plačo. Če bi šli od spodaj navzgor, se pravi, če bi vi navdušili ljudi - nekdo, ki ima doma štiri hektarje zemlje, da bi rekli, če imaš za eno plačo ali pa za dve plači, je dovolj, da imate rastlinjak v velikosti sto kvadratnih metrov,« je ideja kidričevskega župana. 

Pod črto. Predlog Leskovarja je, da šola pred vpisi morebitne dijake povabi in jim program predstavi skozi prizmo potencialnega zaslužka. 

A z Leskovarjem se ni strinjal Anton Butolen, župan Žetal. Izpostavil je, da ta težava ni težava šole niti okolja, temveč celotne države, pa tudi evropske politike. 

»Ljudje se iz podeželja izseljujejo in če ni ljudi, ni otrok, ni dijakov. Saj se mi že v osnovni šoli srečujemo s temi problemi,« je jasen Butolen. »Problem slovenskega podeželja je problem vsaj slovenske države,« je dodal.