Pred zasloni preživimo vedno več časa, zato je izjemno pomembno, da smo seznanjeni z vplivi, ki jih ima na življenje otrok in mladostnikov konstantno gledanje v zaslon.
Gledanje v zaslone nam vzame velik del življenja. Otroci preživijo več časa pred zasloni kot pa v šoli. Povprečni sedemletnik preživi pred zaslonom celo leto svojega življenja, povprečen mladostnik v Evropi, pa do 18. leta pred zaslonom preživi štiri leta svojega življenja.
Kako gledajo na preživljanje časa pred zasloni mladostniki in kako stroka?
Večina ljudi si težko predstavlja življenje brez pametnega telefona, računalnika ali televizije. Čas, ki ga preživljamo pred zasloni, pa se iz dneva v dan povečuje.
Aleksander Koroša, specialist otroške in mladostniške psihiatrije opozarja, da večina otrok in mladostnikov prekomerno uporablja zaslonske tehnologije.
»Podatek, ki ga vem, je ta, da so naredili slovensko raziskavo, pri trinajstletnikih. Tri odstotke trinajstletnikov uporablja zaslone, več kot sedem ur dnevno, kar je zelo porazno.«
Študentje se zavedajo težav
Študentje večino časa pred zaslonom preživijo zaradi izobraževanja.
»Če je vključeno to s faksom oziroma s študijem, približno do pet ur na dan, v kar je vključeno torej učenje na zaslonu, tudi na tablici preko zapiskov,« pravi študent Žan.
»Ene pet, šest ur glede na faks vse skupaj. Ja jaz tudi imam tablico recimo tudi na faksu, tako, da skoz sem na tablici šest, sedem ur mam jaz no celo,« dodajata študentki Iva in Katarina.
Vendar se študentje vseeno zavedajo, kako preveč časa, preživetega pred zasloni, vpliva na njihovo življenje.
»Se mi zdi ja, kar pretirano, se mi zdi, da to ful deluje slabo na naše možganske celice, sploh za oči in zdravstveno stanje na sploh,« pove študentka Stela.
»Iskreno preveč, se mi zdi, da telefon ni več samo sredstvo za komuniciranje in pogovor, ali pa slikanje, ampak postaja že računalnik. Ja pravzaprav vsa sporočila, ki jih dobimo od drugih so konstantna in maili in vse je preko telefona,« pa še dodajata Dominik in Sara.
Dolge vrste za programe za odvajanje
Prevelika uporaba zaslonov se lahko še prehitro razvije v odvisnost, opozarja stroka. Tina Kosi v.d. direktorja Urada Republike Slovenije za mladino pravi, da so za programe odvajanja od odvisnosti od zaslonov, dolge čakalne vrste. Do zasvojenosti je prišlo najprej zaradi računalnikov, pametnih telefonov, potem pa z mobilnimi podatki. Do interneta lahko zdaj dostopamo praktično povsod.
Prekomerna uporaba zaslonov vpliva tudi na duševno zdravje otrok. Gre za izjemno prepletena pojma, pri čemer je težko določiti, katera težava se je pojavila prej.
»Najpogosteje se prepleta to s kako depresivno motnjo, tam kar v 30 odstotkih, ko govorimo o prekomerni rabi zaslonov, ki gre do nivoja zasvojenosti, potem pa tudi z raznoraznimi drugimi duševnimi težavami,« dodaja Aleksander Koroša.
Pomembno izobraževanje otrok in mladostnikov
Nemogoče, tudi nesmiselno je, da bi otrokom preprečili uporabo tehnologije. Pomembno je, da jih na to temo izobražujemo.
Matej Behin in centra Šteker opozarja, da je pomembno, da naslavljamo škodljive učinke, ki jih ima prekomerna uporaba na razvoj mladih. V centru Šteker sodelujejo z različnimi šolami ustanovami, ki k njim napotujejo uporabnike na svetovanje in izvajajo preventivne delavnice na to temo.
Začne se pri nas samih. Zato je pomembno, da vsake toliko odložimo telefon, izklopimo računalnik in televizijo ter delamo tisto, kar nas res osrečuje.
