LOKALNE VOLITVE: Kako bi županski kandidati v Maribor privabljali investitorje?

V prvem članku smo kandidatom za županski stolček Mestne občine Maribor ponudili možnost predstaviti svoje poglede okoli ureditve Lenta in Koroške ceste ter zapiranja mesta za promet, v drugem članku iz serije smo predstavili poglede županskih kandidatov o brezposelnosti, revščini in stanovanjski problematiki v Mariboru.

Sledila je vizija razvoja mesta - kje osemnajsterica vidi mesto čez deset let in kako bi v Mariboru usmerjali turistični razvoj. Nato smo predstavili še malo bolj oseben pogled kandidatov. V »hitrih 5« so razkrili svoje najljubše kotičke v Mariboru, kjer pijejo kavo, najhujše strahove in denimo tudi naslov filma, ki bi ga posneli po njih.

Zdaj kandidati za mariborskega župana razkrivajo, kako bi v občino privabljali nove investitorje in ali bi stavili na domač ali tuj kapital.

Njihova mnenja predstavljamo v enakem zaporedju, kot so oddajali kandidature. Kandidate smo opozorili, da morajo biti pri odgovorih jedrnati, in sicer naj uporabijo do 500 znakov. Zaradi neupoštevanja omejitve smo bili prisiljeni nekoliko skrajšati odgovore Aleksandru Kameniku in Andreju Fištravcu.

Kako bi kot župan ali županja v Maribor privabili nove investitorje? Bi dajali poudarek na domačem ali tujem kapitalu?

Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika)

»Kot župan bi temeljito preveril zemljišča, ki so v lastni mestne občine ter objekte, ki še niso oddani ali so se na njih nabrali dolgovi. Kar se zadeva domačega gospodarstva bi kot župan podjetjem, ki so rentabilna, ponudil nižje najemnine ali celo kakšen mesec ali dva najemnino skompenziral v zameno za obnovitev samega objekta ali za dodatna delovna mesta.

Absolutno bi dal prednost domačemu kapitalu, če je smiselno, če je podjetje inovativno in dolgoročno. Kot župan bi pomagal pri znižanju cen nakupa zemljišč tako za domače kot tuje investitorje.«

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope)

»Nemogoče je le začetek. V Maribor je potrebno privabiti kapital z visoko  dodano vrednostjo, upošteval stroge okoljske standarde in prinašal nova delovna mesta za poklice, kjer je največje število iskalcev zaposlitve. Prvi korak je zagotovo debirokratizacija občinske uprave, ki trenutno ni v podporo investitorjem. Čas pridobitve dovoljenj se bo skrajšal, občinska uprava pa bo iskale rešitve in problemov. Prednost bo imel kapital, ki bo zadostil zgornjim zahtevam, ne glede na to, ali bo tuj ali domač.«

Uroš Prikl (DeSUS)

»Investitorje se privablja z odpravo nepotrebne administracije, hitrostjo izdajanja soglasij, prijaznim gospodarskim okoljem ter vso potrebno infrastrukturo. Ljubši so mi domači investitorji. Absolutno pa taki, ki spoštujejo pravice zaposlenih. Vezano na tč 1 in 2 sem predlagal sprejem Zakona o Mariboru - t.i. Lex Maribor.«

Zdenko Vinkov (SSN)

»Izgubljenih 12 let,pripraviti komunalno urejena zemljišča v industrijskih conah,investitorji so lahko tako domači kot tuji,važno je da so investitorji resni in imajo poštene namene.«

Lidija Divjak Mirnik (neodvisna kandidatka s podporo LMŠ in LRP)

»1. Zagotoviti je potrebno investicije iz javnih sredstev 

2. Zasebni kapital se bo odločil investirati, ko bosta v Mariboru uvedena sodelovanje in red«

Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija, odgovori posredovani preko predstavnika stranke)

»Domač kapital – deželna valuta.«

Franc Kangler (Nova ljudska stranka Slovenije)

»Kapital, ki je usmerjen v razvoj mesta in regije; kapital, ki prinaša možnost razvoja in odpiranja novih delovnih mest, kapital; ki je usmerjen v razvojne potenciale gospodarske vzdržnosti in uspešnosti je kapital, za katerega ni upravičeno soditi ali odločati, ali je domač ali tuj. V prvi vrsti je pomembno, da kapital pride in da se multiplicira v našem mestu in ustvarja dodano vrednost, ki je ugodna in koristna za vse.

Za privabljanje tujih investitorjev imamo ustrezne institucije, prav gotovo pa je na nivoju mestne politike breme, ki ga mora oddelati, da so ustvarjeni ugodni pogoji za nove investitorje in da se program potencialnih investitorjev sklada s strategijo razvoja občine in regije.«

Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo)

»Največja napaka je, da politiki radi potujejo v tujino, a doma nimajo pripravljenih načrtov. Sistem je treba obrniti na glavo in najprej pripraviti infrastrukturo in nato investitorje povabiti v mesto. Uvedel bi 'mestnega menedžerja', katerega naloga bo pomagati zagonskim podjetjem prebroditi 'birokracijo' in pripraviti okolje v katerem lahko delajo kar najbolje znajo. Ta del, ki bi ga opravljala uprava, danes odvrne številne uspešne podjetnike. Ne pristajam na delitev 'naši/vaši' ali 'domač/tuj kapital' je pa potrebno paziti, da investitorji ne izkoriščajo lokalnega okolja.«

Alenka Iskra (SD)

»Kapital nima barve ne vonja. Predvsem bi rekla ne špekulativnemu kapitalu, ki ne bi prinesel potrebnega razvoja in vlaganj. Občina pa ima predvsem vlogo zagotoviti okolje in pogoje, da lahko lokalni ali drugi vlagatelji uspešno zajadrajo tako v investicijo kot v produkcijo. Naj omenim na tem mestu manjkajoči OPN, ki je osnova za nek načrt in upravljanje s prostorom kot osnovnim kapitalom neke lokalne skupnosti. MOM je ena izmed 4% občin v Sloveniji, ki tega, od mandata župana Borisa Soviča do danes, lahko bi rekli v zamujenem desetletju, ni uspela izvesti.«

Melita Petelin (neodvisna kandidatka)

»Investitorje v katerokoli okolje je moč pridobiti zgolj z omogočanjem ustreznega in ugodnega podjetniškega okolja. Maribor je univerzitetno mesto in leži na lokaciji, ki ima odlične prometne povezave. Investitorjem bomo za njihovo poslovanje omogočili primerno urejeno infrastrukturo in jim pomagali pri čim hitrejšem premagovanju birokratskih ovir. V ta namen bomo povezali tako univerzo, gospodarske zbornice, delodajalce, sindikate in ostale deležnike, da bomo skupaj izdelali vizijo razvoja mesta na gospodarskem področju.

Domač ali tuj kapital je vprašanje, ki je v trenutni situaciji drugotnega pomena. Seveda pa bi nam bilo ljubše, če bi domač kapital več vlagal tudi v ta del države.«

Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja)

»Izvor kapitale ni pomemben po geografskem poreklu temveč le, ali je pridobljen na nezakonit ali zakonit način. Le slednji je dobrodošel. Pomembno je, da tako za domačega kot tujega investitorja veljajo enaka pravila in zakonitosti. Začenši že pri pridobivanju dovoljenj. Tu je občina najpomembnejši servis. Pomembno je, da dosežemo konsenz v viziji razvoja mesta, tudi okoli tega katere panoge želimo razvijati, nato pa vsi skupaj vse aktivnosti temu podredimo.«

Zdravko Luketič (NSi)

»Zaznati je treba današnje potrebe visokotehnoloških podjetij in jim olajšati prihod v mesto (primer IBM, ki jesplaval po vodi). Tehnološki START-UP inkubator v Melju: v sodelovanju z Univerzo Maribor lahko mesto postane center za nastajanje novih delovnih mest, zlasti za mlade, z visoko dodano vrednostjo. Mesto odkupi objekt nekdanje tekstilne tovarne od slabe banke, ga nameni za START-UP podjetnike. 

V državne investicijske projekte vključiti podaljšanje letališke steze in hitre železniške proge od letališča do Maribora. Aktivna proračunska politika spodbujanja podjetništva v mestu + ureditev javne infrastrukture. Poudarek dajem tistim investitorjem, ki ne ogrožajo trajnostnega razvoja mesta in njegovih prebivalcev.«

Vladimir Šega (Levica)

»Ne enemu ne drugemu, temveč domači pameti/znanju. Zmotno je mišljenje, da je prodaja podjetja investicija – je le menjava lastništva. Spodbujali bomo krožno in eko-socialno podjetništvo ter zadružna podjetja. Na pogorišču propadle industrije bomo uredili dovolj infrastrukturno urejenih prostorov za podjetništvo. Spodbujati je potrebno vlaganja v podjetja ki ustvarjajo nova kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in so hkrati družbeno odgovorna, predvsem pa domačemu znanju pomagati pri prvih »zagonskih« korakih.«

Andrej Fištravec (neodvisni kandidat)

»Poudarek je potreben dati tako domačim, kot tujim investitorjem. Pripeljali smo Magno, katere projekt je bil prevelik za cono Tezno in smo predlagali lokacijo v Hočah. Pripeljali smo giganta na področju pihane plastike Serioplast, ki zaposluje 80 ljudi. 

V Sloveniji in mestu so že tako ali tako prisotna podjetja, ki imajo svoje sedežu na zahodu, prihodnost pa je na vzhodnih trgih – Rusija, bližnji in daljni vzhod. Ravno takrat je Kitajska pričela z oblikovanje iniciative 16 +1, ki je dajal poseben fokus mestom vzhodne Evrope, zato smo hitro pristopili k sodelovanju. Sedaj imamo v mestu 64 milijonov investicij iz Kitajske, z velikimi načrti za Mariborsko letališče. V naslednjem mandatu se bomo fokusirali na Rusko federacijo s katero imamo tradicionalno dobre stike tudi na ravni države, v mesto se oblikuje tudi t.i. Ruski muzej.«

Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja)

»Kljub temu, da sta bili Mestna občina Maribor in regija Podravje s strani Financial Times – fDi European Cities & Regions of the Future 2018/2019 izbrani med top deset v kategoriji »fDi strategy« (strategija privabljanja investicij) malih evropskih regij oz. mikro evropskih mest prijaznih do investitorjev, praktičnih učinkov še ni zaslediti. Vsaj ne v taki meri, kot bi si želeli. Sprejemati je treba vsako resno in družbeno odgovorno ponudbo.«

Rok Zalar (Zeleni Slovenije)

»Nove tuje investitorje privabiš, če si vreden investiranja, torej če bo »output« optimalno sorazmeren z vložkom. Pomeni, da moraš biti bolj ugoden od ostalih in strateško povezan. Maribor ima iz mojega vidika ogromen potencial, sploh sedaj v luči svetovnega dogajanja. Lego iz vidika logistike ima odlično in zdi se mi katastrofa, da tega v vseh teh letih ne izkoristimo. Investitorjem je potrebno dati prostor in ugodne pogoje. Naš interes je delo in pošteno plačilo. Tudi razvoj bo prišel. Kar se tiče domačih in domačega kapitala, menim da so zapostavljeni in razvrednoteni. Ena izmed prvih mojih nalog, bi bila sestanek z njimi in jih slišati. Verjamem, da bi imeli veliko za povedati.«

Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev)

»Kot glavne investitorje v mestu vidim njegove prebivalce, ki imajo do njega odnos. Tujim investitorjem je potrebno postaviti jasne in nediskriminatorne vstopne pogoje. Zagon ekonomije je potrebno izvesti na makro in mikro nivoju. Predvsem je potrebno izkoristiti strateško lego Maribora.«

Aleksander Saša Arsenovič (SMC)

»Kapitala je danes na svetovnem trgu toliko, da si mesta, ki vedo, kaj s svojo prihodnostjo, preprosto morajo dovoliti, da so izbirčna: dobrodošli so vsi, ki so pripravljeni deliti našo razvojno vizijo. Še lepše pa je, če s spodbujanjem razvoja in uporabo znanja dosežeš, da tudi domači izumitelji, podjetniki, športniki, glasbeniki toliko uspejo, da lahko s svojim kapitalom razvijajo lastno mesto. To počnem tudi sam.«