Štajersko bi razkosali na tri pokrajine - Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko, del štajerskih občin pa so pripisali še Pomurski regiji. O tem smo se pogovarjali tudi z mariborskim pisateljem in nekdanjim poslancem Tonetom Partljičem.
Prizadevanja za ustanovitev pokrajin v Sloveniji segajo leta v preteklost in zamisel tudi po zadnjem, neuspešnem poskusu uresničitve pred dobrim desetletjem ni zamrla. Toda svež osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, na Štajerskem žanje mešane občutke.
Uvedba enajstih pokrajin
Osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva uvedbo enajstih pokrajin, vezanih na mestne občine, administrativna in urbana središča. Tovrstnemu izhodišču so naklonjeni tudi v združenjih občin, mešani občutki pa prihajajo iz mariborske politične in drugih sfer javnosti.
Če bo zakon sprejet, bomo dobili Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino.
Partljič s kančkom humorja: Kaj pa Sladki vrh, Šentilj in Marija Snežna?
Je drobljenje Štajerske na tri enote korak v pravo smer ali pot, ki bo osnutek zakona peljala na pot doslej propadlih predlogov regionalizacije Slovenije? O tem smo povprašali mariborskega pisatelja, publicista in bivšega poslanca Toneta Partljiča.
»Če bi začel z Mariborom bi rekel, da sta izrazito dva Maribora, levi breg in desni breg. Tam je vsa administracija, vse banke, vsi forumi, gledališče, univerza, tu pa so porušene tovarne, bolnica, pokopališče in domovi za ostarele so vsi na tej strani,« pove Partljič in namigne, da je podobno z vzhodom in zahodom v Sloveniji.
»Ta pobuda, ki je zdaj v 'modi', se mi zdi koristna zato, ker so zraven pravniki, celo iz mariborske univerze, zadaj pa stojijo župani. Njihov predlog še ne razumem čisto dobro. Če govorimo o štajerski regiji, bi bila lahko samo ena štajerska regija, to mi govori edina zdrava pamet. Po drugi strani vidim, da bi organi teh pokrajin, ki bile znotraj štajerske regije, imeli svoj sedež v enem kraju, svet bi imel v drugem kraju in še nek organ bi imel v tretjem kraju,« nadaljuje pisatelj in skomigne z rameni.
Pobuda se mu sicer zdi optimistična, a nosi pasti. »Tri štajerske regije? Nisem pristaš tega, da bi tako male regije še gradili. Potem pa se še nekdo spomni na Sladki vrh, Šentilj ali Marijo Snežno in bodo rekli, tudi mi hočemo imeti eno tako posebnost,« pripomni mariborski pisatelj.
Sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občine, kot predvideva osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ne bodo v istem, temveč v različnih krajih posamezne pokrajine. Pokrajinski sveti bi to sicer lahko tudi spremenili oziroma določili s statutom pokrajine.
»To se mi zdi usodna debata, kako se bomo odločili. Nisem pristaš za tri štajerske regije. Pa že, če bi iz te debate vlada imela malo bolj odprto pamet in srce za obrobne pokrajine, se mogoče ne bi o tem pogovarjali,« dodaja pisatelj.
Tudi mariborski poslanci skoraj povsem enotni: Štajerska je lahko le ena
Risanje zemljevidov brez jasnih določitev, kakšne so pristojnosti in naloge pokrajin zamegljuje bistvo, menijo v mariborski politiki. In prav to se zdaj dogaja.
Lidija Divjak Mirnik, mariborska poslanka izvoljena na listi LMŠ: »Meni se naravno, da Štajerska ostane močna Štajerska in ostane ena pokrajina. To je prvič. Vendar to ni najpomembnejše vprašanje. V LMŠ menimo, da je prvo treba pogledati, kakšne naloge in kakšne obveznosti bodo imele pokrajine.«
Enovitost Štajerske bi morali ohraniti z eno pokrajino s sedežem v Mariboru, tudi ostale pokrajine bi morale biti dovolj velike, dodaja Dejan Kaloh, mariborski poslanec iz vrst SDS: »Da imajo potem gospodarsko moč, da imajo politični vpliv napram državi. Šele takrat lahko rečeš, da so pokrajine tista vmesna raven med državo in občinami, ki bo dejansko zagotavljala neko uspešno razvojno strategijo.«
Brez tega bodo pokrajine težko dosegle gospodarsko moč in politični vpliv v odnosu do države. Franc Trček, mariborski poslanec iz vrst Levice: »Koliko je škofij, nadškofij, toliko pokrajin. To je ena redkih zadev, kjer se strinjam z rimskokatoliško cerkvijo.«
V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati s 1. januarjem 2023. Osnutek zakona bodo 16. septembra predstavili predsednikom: države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in združenj občin.
