Volitve, ki bodo odločale o tem, kdo bo vodil in usmerjal razvoj občin v naslednjih štirih letih, so tik pred nami.
V predvolilnih predstavitvah in pogovorih v zadnjih tednih smo bili tudi na Štajerskem priča razpravam o dosedanjem in prihodnjem razvoju občin, slišali smo, kaj vse je bilo v preteklih mandatih storjenega, kaj bi lahko bilo in kaj bi moralo biti oziroma kaj bo storjenega. Tudi na gospodarskem področju.
Štajerska gospodarska zbornica kot predstavnica gospodarstva štajerske regije se sicer ni neposredno vključevala v predvolilne razprave, seveda pa je spremljala razmišljanja, ki so v razpravi marsikaj obljubljala tudi gospodarstvu in možnostim razvoja različnih gospodarskih pobud.
»Zbornica si sicer zelo prizadeva za takšne pogoje poslovanja, ki bodo omogočali gospodarstvu konkurenčnost in uspešnost in skozi to dobrobit prebivalk in prebivalcev v regiji. Politika, v tem primeru lokalna, sicer neposredno ne ustvarja delovnih mest, vendar je nesporno dejstvo, da politika občin lahko omogoča spodbudno podporno okolje gospodarstvu in s tem omogoči gospodarstvu razvoj ter takšne pogoje dela, ki omogočajo dobre poslovne rezultate ter tudi nova delovna mesta in boljše življenje ljudi, kar so kandidati in kandidatke za odgovorne občinske pozicije tudi obljubljali,« so zapisali v Štajerski gospodarski zbornici.
ŠGZ: Razdrobljenost je izjemna, povezovalnega regionalnega akterja ni
Vsi vemo, da zakone sprejema državni zbor in ne občine, vendar lahko občine veliko naredijo za gospodarstvu naklonjeno poslovno okolje: »Z umnim postopanjem lahko občine bistveno izboljšajo pogoje za gospodarstvo v svojem okolju. Sprejemajo prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v nekem lokalnem okolju, sooblikujejo davčno politiko, ki ima seveda pomemben vpliv na možnosti poslovanja podjetij, z javnimi sredstvi lahko pospešujejo razvoj določenih gospodarskih panog in celo posameznih gospodarskih subjektov v občini, popolnoma avtonomno na primer odločajo o višini prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je sicer izvirni prihodek občin in katerega višina lahko zbija ali povečuje konkurenčnost podjetij.«
V Sloveniji nimamo dorečene regionalne politike, v statistični regiji Podravje je kar 41 občin. »Razdrobljenost je izjemna, povezovalnega regionalnega akterja ni, kar tudi pomeni, da ni razmisleka o regionalnem razvoju in strategiji. Štajerska gospodarska zbornica čuti to kot manko, saj se zaveda, da morajo podjetja gledati daleč preko lokalnih in tudi regionalnih meja. Odsotnost sogovornikov na regionalnem nivoju velikokrat pomeni manj sodelovanja, manj skupnih razmislekov, ki bi omogočali skupne nastope podjetij tudi s podporo regij, kar je v poslovnem svetu velikokrat praksa,« opaža Štajerska gospodarska občina.
Kot so zapisali, se zavedajo, da bodo morali v prihodnje še bolj spodbujati sodelovanje gospodarstva v soglasju z interesi lokalnih oziroma regionalnih oblasti in politike. Po njihovih besedah bo treba poiskati odgovore na vprašanja glede stanja na področjih v regiji, ki imajo neposreden vpliv na situacijo v gospodarstvu: trg delovne sile in konkretne potrebe po kadrih v deficitarnih poklicih, kako privabljati nove investicije in kako bolj učinkovito črpati kohezijska sredstva, v katero smer spodbuditi razvoj energetike in proizvodnje ter distribucije obnovljivih virov energije, kako doseči višjo odločevalsko raven regije in povečati politično samozavest za doseganje skupnih regijskih ciljev in podobno.
Štajerska gospodarska zbornica si želi, da bodo na lokalnih volitvah v mestne in občinske svete ter za župane in županje v podravskih občinah izvoljeni ljudje, ki se zavedajo, da gospodarstvo omogoča ljudem delo, da omogoča izvirne prihodke občin, da torej omogoča razvoj lokalnega okolja, v katero je vsako podjetje, pa čeprav je usmerjeno na globalne trge, umeščeno. Pričakujejo, da bodo vsi izvoljeni razumeli, da je politika sodelovanja tista politika, ki prinaša uspeh vsem, in da samo velika mera sodelovanja omogoča uspešno delo občin in podjetij.
