Nova mednarodna skupinska razstava Maleficae, ki jo danes odpirajo v razstavišču UGM Kabinet, prinaša razmislek o zgodovini pregona žensk in njenih sodobnih odmevih.
Predstavljena so sodobna umetniška dela, povezana z Mariborom prek Sodnega stolpa, domnevnega prizorišča čarovniških procesov, ter slike Polnočna šola Mitje Ficka iz zbirke UGM.
Razstava, ki bo na ogled do 13. avgusta, je plod sodelovanja med Umetnostno galerijo Maribor (UGM) in osrednjo mestno institucijo za sodobno umetnost v madžarski prestolnici Budapest Galeria.
Predstavlja tretje poglavje razstavnega projekta Maleficae: Od grmad do spletnega čarovništva, ki je premierno zaživel v galeriji v Budimpešti leta 2024. Tam se je razstava osredotočila na figuro čarovnice kot nosilke nekanoničnega znanja, izvajalke neinstitucionalnih oblik zdravljenja in pionirke feminizma, ki se ni želela podrediti družbenim normam svojega časa ter je pogosto nudila podporo in solidarnost drugim ženskam. Drugo poglavje razstave se je lani odvilo Šopa Gallery v slovaških Košicah.
Na razstavi v UGM Kabinetu so predstavljena nekatera dela z razstave v Budimpešti, skupaj z nekaj novo izbranimi deli. Vključeni umetniki so Veronika Eberhart, Vala T. Foltyn, Anamaria Klajnšček, Katalin Kortmann-Jaray in Karina Mendreczky, Ana Likar, Chloe Macary-Carney in Dorottya Poor.
Razstava je z Mariborom povezana na dva neposredna načina.
»Prvič, Sodni stolp ob reki Dravi v bližini galerije, ki naj bi po lokalnem izročilu bil prizorišče čarovniških procesov, razstavi daje njen podnaslov. Zato se ta različica projekta Maleficae posebej posveča zgodovinski reinterpretaciji čarovniških procesov - brutalnemu utišanju in kaznovanju žensk, ki se je začelo v poznem srednjem veku. Drugič, sodobna umetniška dela vstopajo v dialog z zbirko UGM, konkretno s Polnočno šolo slikarja Mitje Ficka, ki je postavljena v središče razstave in upodablja divje srečanje modrih žensk,« sporočajo iz UGM.
Kljub temu, da so razstavi dali podnaslov, povezan z izročilom domnevnih čarovniških procesov v Sodnem stolpu, avtorji razstave želijo osvetliti tudi dejstvo, da tovrstne zgodbe pogosto utrjujejo stereotipe in banalizirajo nasilje nad ženskami.
»Zgodbe o čarovniških procesih, kot na primer turistična zanimivost, razkrivajo morbidno fascinacijo nad mučenjem in uničevanjem ženskih teles, medtem ko žrtve tega nasilja še vedno naslavljajo kot čarovnice, čeprav to niso bile,« so v galeriji še zapisali ob razstavi, katere kuratorji so Flora Gado, Jure Kirbiš in Dalma Eszter Kollar.
