Med stebrnim udarom je bilo v jami v Premogovniku Velenje okoli 150 rudarjev. V delu jame, kjer so se zatresla tla, je bilo 14 zaposlenih.
»Izgledalo je, kot da bi pod našimi nogami eksplodirala mina. Vse leti po zraku in polomi določene stvari in tako naprej,« nam je v telefonskem pogovoru povedal rudar Aleksander Kavčnik.
Zaradi prahu nekaj minut niso videli ničesar, nato pa so se vsi, kljub lažjim poškodbam, sami znova vrnili na površje.
Stebrni udar nevarnost, ki je prisotna ves čas
Kmalu po nezgodi je bil obveščen tudi rudarski inšpektor, ki si je že okoli polnoči pričel s preiskavo dogodka.
»Inšpektorat preverja, ali delujemo v skladu z zakonodajo, kar vsekakor delujemo. Dejstvo je, kot že omenjeno, steberni udar je žal nevarnost, ki je pri nas prisotna in je tudi uvrščena kot potencialna nevarnost,« pravi generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer.
Pretreseni predvsem tisti, ki stebrni udar doživijo prvič
Nevarnosti se ves čas zavedajo predvsem izkušeni rudarji. Bolj pretreseni so tisti, ki stebrni udar več sto metrov pod površjem zemlje doživijo prvič.
»Za nekatere je bila to prva izkušnja, taki fantje so sigurno doživeli šok. Jaz sem to doživel že petkrat. Vsak tak dogodek je zelo neljub, ampak se ga ne da predvideti,« pravi rudar Aleksander Kavčnik.
Tresenje tal zaznali seizmologi, a ni šlo za potres
Čeprav so tokratno tresenje tal zaznali seizmologi, ni šlo za potres. Zaradi izkopavanja premoga v tleh ves čas prihaja do prerazporejanja napetosti in kopičenja elastične energije, ki se nato v določenem trenutku sprosti.
»Ta nenadna sprostitev energije sprosti tresenje, se pravi, vso to lokalno območje zatrese, posledično pa tudi zaradi samega udarnega vala se dvigne prah,« razlaga generalni direktor premogovnika Janez Rošer.
Udar vrže rudarje ob tla in stene podzemnih rovov
Glavno nevarnost pa predstavlja tresenje tal in udar, ki rudarje vrže ob tla in stene podzemnih rovov.
»Sreča v sreči pa je bila, da tokrat v samem epicentru tega ni bilo prisotnih rudarjev,« še pravi rudar, ki je doživel včerajšnji udar.
V krizi lahko TEŠ pokuri več premoga, kot ga lahko izkopljejo
Udar je zagotovo pustil posledice na jamski infrastrukturi, zato v Premogovniku Velenje popisujejo tudi nastalo škodo.
Ta bo zagotovo vplivala na obratovanje rudnika, vendar še ni jasno, kakšen bo časovni zamik pri odkopu premoga. Na bližnji deponiji je trenutno izpopanega 240.000 ton premoga.
»Premog na deponiji omogoča nek manever, po drugi strani pa tudi vemo, da je v tem kriznem obdobju TEŠ sposoben pokuriti več premoga, kot bi ga mi lahko na letnem nivoju dali,« pravi generalni direktor Premogovnika Velenje.
V Premogovniku Velenje so v luči energetske krize od države že dobili namige, da bi se lahko delovanje tako rudnika, kot termoelektrarne, podaljšalo.
Starejše novice
