Konj, kavbojski klobuk in škornji. Ste pripravljeni na western jahanje?

Maja letos se je v Kočevski Reki na Ranču Marina odvijala prva tekma za državno prvenstvo SIQHA, kar je kratica za Slovensko združenje quarter konja. Na tekmi je nastopila tudi Ines Fartelj iz Rakičana, ki jo je jahanje povsem zasvojilo.

»Delo s konji me spremlja že celo življenje, k temu je pripomoglo tudi to, da sem iz Rakičana, kjer že od leta 1991 deluje konjeniški klub. Že od malih nog sem se naučila osnovnega dela s konji ter skozi organizirane tečaje jahanja opravila prvi jahalni izpit,« pravi Ines.

Toda kljub temu se ji je zdelo, da angleška šola jahanja ni zanjo, iskala je nekaj drugačnega, nekaj kar bi jo izpopolnilo. 

»Stvari so odvile tako, da sem pred tremi leti pričela obiskovati konjeniški klub v Litiji, kjer sem spoznala pasmo ameriški quarter konj ter Sandija Gombača, ki me je prvi popeljal v svet western jahanja. Od prve šolske ure mi je postalo jasno, da je to ta košček, ki mi je ves čas manjkal pri klasičnem jahanju.«

Konj z imenom »RB Dream As Seco«

Tako je dobila nov pogled na delo in trening s konjem.

»Celoten proces dela s konjem je name deloval veliko bolj osebno, na bazi gradnje zaupanja med človekom in živaljo. Navdušenje za samo disciplino ni nastalo zaradi drugačne konjske opreme ali jahačeve oprave, temveč predvsem zaradi drugačnih pristopov do dela ter iz vzklite ljubezni do ameriških pasem konj.«

Aprila lansko leto je tako v njen svet vstopil quarter konj RB Dream As Seco ter družina Zobavnik iz Žič, ki je Dreama vzela v enoletni trening. 

»Tedensko sem na treninge prihajala tudi sama in tako smo skupaj napletli uspešno zgodbo.«

Gre za zahtevno disciplino

Sama pravi, da je western jahanje v Sloveniji precej razširjeno, če gledamo iz vidika ljubiteljskega jahanja. Veliko ljubiteljskih lastnikov konj namreč uporablja western sedla in uzde ter temu primerno jahalno opremo, kamor spadajo kavbojski klobuk, škornji in čepsi. 

»To je western jahanju dodalo rahlo negativno noto, saj ga ljudje mnogokrat povezujejo z divjanjem konj v naravi, s prostaštvom in tudi s pijančevanjem. V resnici pa je western jahanje ravno tako zahtevna jahalna disciplina kakor angleško jahanje, katerega običajno najdete v jahalnih šolah.«

Slovensko združenje quarter konja se že dvajset let trudi, da bi vestern in ameriški quarter konj postala v Sloveniji bolj razširjena. Vsako leto poteka v Sloveniji državno prvenstvo, katerega se iz leta v leto udeležuje vse več tekmovalcev v različnih disciplinah. 

»V Sloveniji lahko tekmujemo v različnih western disciplinah, za vsako od njih pa veljajo posebne značilnosti, po katerih se med seboj precej razlikujejo. Horsemanship je osnovna disciplina, katero mora obvladati vsak, ki si želi uspešno odjahati ostale discipline. Tu gre za osnovno delo s konjem v vseh treh hodih, se pravi hod, kas in galop, katere jahač in konj odjahata po vnaprej določenem vzorcu. Pomembno je, da jahač in konj delujete sinhrono. Običajno morata izvesti še obrate na prednjih in zadnjih nogah, vzvratno hojo ter hojo vstran. Ko vsak jahač odjaha svoj vzorec, sledi še skupinsko jahanje, kjer sodnik dodatno oceni jahača, njegovo držo in podobne stvari.«

Najbolj atraktivna je disciplina Reining

Poznamo še discipline Ranch Riding, Trail in Reining. Slednja je po besedah naše sogovornice tudi najbolj zanimiva, saj jahač in konj izvajata hitre obrate, značilnost te discipline pa je manever imenovan »sliding stop«.

»To pomeni, da se konj iz galopa zaustavi s nekaj metrskim drsljajem na zadnjih nogah, nakar se ustavi na mestu.«

Western jahanje je v vzhodnem delu Slovenije zelo slabo poznano. To želijo spremeniti.

»V ta namen smo se nekoliko bolj poskusili povezati člani SIQHA, ki delujemo v Pomurju. Združenje je lani v Rakičanu pripravilo predstavitev športa in same zveze, prav tako pa smo letos pri nas organizirali Horsemanship delavnico pod vodstvom dveh profesionalnih jahačev. Sama poskušam ljudem približati western na način, da ga živim točno takšnega, kot western je. Z dušo in srcem držim za klobuk in rog sedla.«