Solarij je dolgo veljal za hiter način do porjavele polti, a znanstvene raziskave so pokazale, da varnega solarija ni. Naprave za umetno porjavitev so uvrščene med rakotvorne dejavnike najvišje skupine tveganja.
Solarij je bil dolga leta razumljen kot hiter in praktičen način do porjavele kože. Porjavelost se je desetletja povezovala z zdravjem, mladostjo in privlačnostjo, temnejša polt pa je še danes pogosto predstavljena kot nekaj zaželenega.
A kot povzema hrvaški medij Slobodna Dalmacija, so obsežne znanstvene raziskave ta mit povsem ovrgle. Dermatologi se danes ne sprašujejo več, ali solarij povečuje tveganje za kožnega raka, temveč predvsem, za koliko ga poveča in kdo je najbolj ogrožen.
Njihovo sporočilo je jasno: varen solarij ne obstaja.
Solarij v najnevarnejši skupini rakotvornih dejavnikov
Prelomno leto pri razumevanju nevarnosti umetne porjavitve je bilo leto 2009.
Takrat je Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, po analizi več kot 20 epidemioloških raziskav naprave za umetno porjavitev uradno razvrstila med rakotvorne dejavnike prve skupine.
Gre za najvišjo kategorijo nevarnosti, kamor spadajo snovi in dejavniki, za katere obstajajo trdni dokazi, da pri ljudeh povzročajo raka. Solarij je tako uvrščen v isto skupino kot tobačni dim, azbest in arzen.
Porjavelost ni znak zdravja, ampak odziv kože na poškodbo
Mnogi porjavelo kožo še vedno razumejo kot znak dobrega zdravja. Biologija kože pa kaže drugače.
Porjavelost je obrambni odziv telesa na poškodbo. Ko ultravijolični žarki poškodujejo DNK v kožnih celicah, melanociti začnejo pospešeno proizvajati pigment melanin, da bi preprečili nadaljnje globlje poškodbe.
Porjavelost je zato dokaz, da je koža že utrpela poškodbo.
Skrita nevarnost UVA-žarkov
Za razliko od sonca, ki oddaja mešanico svetlobe, solariji predvsem oddajajo visoke odmerke UVA-žarkov.
Ti prodirajo zelo globoko v dermis, globljo plast kože. Ker redko povzročijo takojšnjo rdečico ali vidne opekline, ki so predvsem posledica UVB-žarkov, uporabnik dobi lažen občutek varnosti.
A poškodbe so lahko nevidne, trajne in povezane z genskim materialom celic.
Po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je 83 odstotkov vseh primerov melanoma neposredno povezanih z izpostavljenostjo ultravijoličnemu sevanju, naravnemu ali umetnemu.
Mutacije tudi na delih telesa, ki niso izpostavljeni soncu
Slobodna Dalmacija povzema tudi nedavno raziskavo, objavljeno v reviji Science Advances. Znanstveniki so analizirali melanocitne celice ljudi, ki redno obiskujejo solarije, in tistih, ki jih nikoli niso uporabljali.
Ugotovitve so bile skrb vzbujajoče. Pri uporabnikih solarija so našli bistveno več genskih mutacij.
Posebej pomembno je, da so bile mutacije prisotne tudi na delih telesa, ki so skoraj vedno prekriti z oblačili in niso izpostavljeni naravni sončni svetlobi.
To kaže, da umetno UV-sevanje v solarijih povzroča obsežnejše in bolj sistemske poškodbe kože, kot so domnevali prej.
Največje tveganje pri mlajših od 30 let
Dermatologi posebej opozarjajo na uporabo solarija v mladosti.
Obsežne metaanalize kažejo, da imajo ljudje, ki začnejo uporabljati solarij pred 30. letom starosti, 75 odstotkov večje tveganje za razvoj melanoma, najhitreje rastoče in najbolj agresivne oblike kožnega raka.
Tveganje ni omejeno le na melanom. Pomembno se poveča tudi tveganje za ploščatocelični in bazalnocelični karcinom.
Poškodbe DNK se kopičijo vse življenje. Vsak novi obisk solarija doda novo plast poškodb, dokler se obrambni mehanizmi celic ne zlomijo in se rakave celice začnejo nenadzorovano razraščati.
Zato so številne države, med njimi Avstralija, Nemčija in druge evropske države, mladoletnim osebam že strogo prepovedale uporabo solarijev.
Trije nevarni miti o solariju
Kljub opozorilom zdravstvenih strokovnjakov med ljudmi še vedno vztrajajo nekatera nevarna prepričanja.
Prvo je, da porjavelost iz solarija kožo pripravi na sonce. V resnici takšna porjavelost nudi zanemarljivo zaščito, primerljivo z zaščitnim faktorjem SPF od dve do štiri. To je bistveno premalo, da bi kožo zaščitilo pred sončnimi opeklinami ali poškodbami DNK na plaži.
Drugo je prepričanje, da je solarij primeren način za pridobivanje vitamina D. Vodilne svetovne zdravstvene organizacije uporabo solarija v ta namen močno odsvetujejo. Za zadostno raven vitamina D zadoščajo kratek in zmeren stik z dnevno svetlobo, ustrezna prehrana ali po potrebi prehranska dopolnila.
Tretje prepričanje je, da so sodobni solariji varnejši. Tehnologija naprav se je res spremenila, vendar je fizikalno bistvo ostalo enako. Naprave še vedno oddajajo nevarno UV-sevanje, za katero je dokazano, da prekinja genetske vezi v celicah.
Kdaj k dermatologu?
Ker število primerov melanoma po svetu še naprej narašča in bi se lahko po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka do leta 2040 povečalo za več kot 50 odstotkov, je ob izogibanju solariju pomembno tudi redno samopregledovanje kože.
Pri pregledu obstoječih in novih znamenj se uporablja mednarodno priznano pravilo ABCDE.
-
A pomeni asimetrijo: ena polovica znamenja se po obliki ali barvi ne ujema z drugo.
-
B pomeni robove: ti so nepravilni, nazobčani, zarezani ali nejasni.
-
C pomeni barvo: barva istega znamenja ni enotna, ampak se lahko giblje od svetlo rjave do črne, rdeče, bele ali modrikaste.
-
D pomeni premer: znamenje je večje od šestih milimetrov, približno velikosti radirke na svinčniku, čeprav so lahko melanomi tudi manjši.
-
E pomeni spremembo: znamenje se s časom opazno spreminja, raste, spreminja barvo, se dviga nad površino kože, srbi ali krvavi.
Če opazite enega ali več teh znakov na katerem koli znamenju, ne čakajte na naslednji redni pregled. Čim prej se naročite pri dermatologu.
Kožni rak, odkrit zgodaj, je v veliki večini primerov popolnoma ozdravljiv.
