ZaŽivali! pripravljajo pester program ob Dnevih boja proti speciesizmu

Društvo ZaŽivali! vabi na zdaj že tradicionalne četrte Dneve boja proti speciesizmu z naslovno temo Speciesizem in ekološke transformacije.

Namen dogodkov je kritika speciesizma, to je sistema prevlade, ki uporabi koncept vrste kot vstopno točko za razvrščanje bitij in njihove moralne pomembnosti in vzpostavlja predstavo o živalih kot podrejeni in izkoristljivi obliki življenja.
Prav tako gre pri speciesizmu za vzpostavljanje zahteve po čezvrstni razširitvi koncepta pravičnosti.
Ta pomeni pripoznanje, da živali niso blago ali izkoristljivi vir, ampak bitja z lastnimi interesi, željami in potrebami in to pripoznanje na praktični ravni zahteva, da živali prenehamo uporabljati za katere koli človeške namene, da jih prenehamo vzrejati za uresničevanje lastnih interesov in da prenehamo uničevati habitate živali prostoživečih vrst.

Z letošnjimi dogodki želijo prispevati k razumevanju povezave med speciesizmom in kapitalizmom, in sicer na osnovi prikaza medpresečnosti ekološke destrukcije in poblagovljenja živali.
Cikel dogodkov se bo odvil na različnih lokacijah v Mariboru med 10.
in 12. septembrom in bo postavil v ospredje učinke klimatske krize in industrijske živalske agrikulture na živali, izpostavljena pa bo tudi vloga destrukcije habitatov in poblagovljenja živali v pandemiji.

V sklopu Dnevov boja proti speciesizmu so organizatorji pripravili pester program, ki se bo odvijal v četrtek, petek in soboto.

Četrtek, 10.september:
18.00, Park v Kulturnem centru Pekarna, Ob železnici 16, Maribor: Krivdna mrežja, pogovor z Urošem Prahom o pesniški zbirki Udor
Udor (Škuc, 2019), zadnja pesniška zbirka Uroša Praha, razplasteva, tako da pokaže, kje ‒ in še bolj ‒, kako, zakaj se udira, se udiramo, udiramo. Udor gre v tla, kot se v tem prostoru še ni šlo. Tu so plasti tal, to, kar se jim dogaja, kako se z njimi ravna, kako se jih ravna, odvzema, kako se vanje dreza. Udor je eroziven in žgoč, ali bolje Udor »peče / a greje tudi.«
Naj gre za zapisovanje segrevanja, pregrevanja, udiranja tal pod industrijo in zaradi nje, taljenje permafrosta, plastično destrukcijo, odnos med človeško in živalsko subjektiviteto ‒ telo, ki se v tem dogaja, je zavezujoče zavedajoče se telo, ki se ostro zaveda telesnosti, sotelesnosti, svoje pozicije, njene kompleksnosti, svoje in tuje, »otožne moči«.
Kot zapišeta UP in Hmeljak, gre za »delavska, živalska, kvirovska, migrantska ali ženska telesa – torej tista, ki so najprej podvržena okoljskim spremembam«. Pogovor bo vodila Vesna Liponik.

Petek, 11. september:
18.00, mariborski mestni park: Podnebna kriza in habitati ptic
Opazovanje ptic mariborskega mestnega parka z debato o občutljivosti ptic za podnebne spremembe.
Živimo v času, ko so življenja številnih živali in ljudi prvič izredno ogrožena zaradi mnogoterih posledic podnebne krize, ki je neposreden rezultat kapitalističnega imperativa kontinuirane ekspanzije in nenehne želje po ustvarjanju dobička. Spričo destrukcije habitatov živali prostoživečih vrst in nasilja nad živalmi se soočamo s šestim množičnim izumiranjem vrst v zgodovini življenja na Zemlji. S Tilnom Basletom iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic bo tekel pogovor o učinkih podnebne krize na ptice, kot so dostopnost hrane in prostora, habitabilnost, ter vlogi, ki jo imata destrukcija habitatov in poblagovljenje živali v pandemiji.
Dogodek bo organiziran v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic.

Sobota, 12. september
11.00, MISC NFOPEKA, Kulturni center Pekarna, Ob železnici 16, Maribor, predavanji Urške Breznik in Branislave Vičar
Urška Breznik: Učinki podnebne krize na živali
Po znanstvenih napovedih bo podnebna kriza povzročila izumrtje milijona živalskih vrst, ampak kaj konkretno to konkretno pomeni za življenja posameznih živali?
Zaradi podnebne krize živali mnogo prostoživečih vrst stradajo, pojavljajo se katastrofični primeri nenadnih množičnih obolenj in smrti živali ter smrti živali v gozdnih požarih.
»Rejne« živali, »ljubljenčki« in druge ujete živali so prav tako žrtve visokih temperatur in ekstremnih vremenskih pojavov. V predavanju bodo med drugim izpostavljene možne sistemske rešitve, kot so sprememba okoljskih politik in družbene ureditve, kakor tudi nove, še neraziskane možnosti strokovno vodenih migracij živali na druge lokacije.

Branislava Vičar: Neokolonialni plantažni sistemi in prisilna odtujitev živali od njihovih habitatov
V predavanju bo na primeru analize artivističnega filma Green (2009) švedsko-francoskega režiserja Patricka Rouxela prikazana problematika neokolonialnih plantaž oljnih palm s poudarkom na medpresečnosti ekološke destrukcije in zatiranja živali.
Predstavljen bo geopolitični kontekst politik korporativnega nadzora nad plantažami oljnih palm, ki se neposredno povezujejo z eno od okoljsko najbolj destruktivnih praks 21. stoletja ‒ deforestacijo. Ekspanzija plantaž oljnih palm in spremljajoče prilaščanje zemlje se dogajata v neksusu transnacionalne akumulacije in lokalnih razlastitev. V miljeju kapitalistične produkcije palmovega olja so žrtve istih ekspanzionističnih družbeno-političnih shem živali številnih prostoživečih vrst. Ker deževni gozd konstituira njihove habitate, pretvorba gozdov v plantaže oljnih palm ogroža njihovo preživetje ‒ kot posameznih bitij in kot vrste.
V predavanju bo poseben poudarek namenjen povezovanju okoljskih nevladnih organizacij z interesi multinacionalnih korporacij. V ospredje bosta postavljeni dve praksi, ki nevladne organizacije vzpostavljata kot nepogrešljive za kapitalistično rast: spodbujanje tako imenovanih »prostoživečim živalim prijaznih plantaž oljnih palm« in podpiranje tako imenovane »trajnostne« proizvodnje palmovega olja, kar lahko z besedami Paige West imenujemo »neoliberalna fikcija«: fikcija, ki odvrača pozornost od strukturnih vzrokov okoljske degradacije in družbene nepravičnosti.

Četrte dneve boja proti speciesizmu organizirajo v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže. Vse lokacije, na katerih bodo potekali dogodki, so dostopne gibalno oviranim osebam, dogodki pa bodo izpeljani v skladu s smernicami in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.