Vučić v šokantnem govoru blatil Slovence: »Ne ve se, kdo je bolj gnusen, Slovenci ali kateri drugi«

Spomnimo, Aleksandar Vučić je stalne članice Združenih narodov pozval, naj zavrnejo predlagano resolucijo o genocidu v Srebrenici, ki naj bi bila sprejeta maja. Vučić je pred tem na seji Varnostnega sveta ZN dejal, da se preganjanje in etnično čiščenje Srbov nadaljuje. Kosovska predsednica Vjosa Osmani pa je mednarodne predstavnike povabila na obisk na Kosovo, da bi ugotovili, kdo govori resnico, in dejala, da so trditve Srbije o domnevnem preganjanju Srbov  sporočil lažne, neutemeljene in politično motivirane.

Iz New Yorka je Vučić še sporočil, da čeprav je bilo za zahodni svet vprašanje Kosova rešeno leta 2008, se 16 let kasneje v nemogočih razmerah še vedno borijo in poskušajo, poroča hrvaški Index.

»Nekateri ljudje ne razumejo a mi smo popolnoma predani, tako predani, to lahko vidite tudi vi tukaj prisotni. Včeraj ste videli, kakšno nameščanje so naredili... Šokantno je, zato so morali lagati za te ženske ... Res boli, ko vidiš, da so ženske bile posiljene, a si postavljen v grozen položaj, saj nihče  ni rekel, da je možno pripeljati žrtve kakršnega koli konflikta v dvorano.  Mi bi lahko zapolnili celo dvorano z žrtvami albanskega terorja,« je dejal Vučić.

»Spraševal sem se, kdo so ljudje, ki vstopajo, zato jih protokol ni takoj spustil, potem pa smo ugotovili, da so se dogovorili z Američani in Slovenci in Švicarji in vsemi drugimi. Ne ve se, kdo je bil bolj gnusen ('odvratniji'), Slovenci ali ne vem kdo drugi, ki so včeraj govorili, ampak smo tudi to zdržali in pokazali, kako se lahko mala država bori za svojo integriteto proti najmočnejšim državam, ker sta pravica in resnica na naši strani tudi v tej zadevi,« je še  dejal Vučić.

Na to izjavo srbskega predsednika Aleksandra Vučića ob robu zasedanja VS ZN so se odzvali tudi v kabinetu predsednika vlade in javnosti poslali to sporočilo:

»V svoji izjavi ob robu zasedanja VS ZN je srbski predsednik Aleksandar Vučić uporabil skrajno žaljive izraze, ki ne pritičejo predsednikom držav in še manj prijateljskim odnosom med slovenskim in srbskim narodom. Izrazi nas spominjajo na neke druge čase in so nevredni doseženi ravni odnosov med državama. Slovenija svoje delo v VS ZN opravlja načelno in si iskreno prizadeva za iskanje miru in sprave med narodi. Slovenija je temu zavezana v tudi v odnosu do Srbije. Spoštljiv odnos do teh naših prizadevanj je zato najmanj, kar lahko pričakujemo od predsednika prijateljske Srbije, ki je sicer reden gost v naši državi.«

Po mnenju Vučića se surovo zatiranje in preganjanje Srbov na Kosovu nadaljuje, albanska večina srbska imena zgodovinskih krajev nadomešča z albanskimi,  Srbi ne dobivajo pokojnin in štipendij, Albanci pa jih zatirajo z oboroženimi skupinami, ki bi se morale razpustiti.

Vučić je navedel še nekatere ukrepe kosovske vlade, kot je ukinitev dinarja. Srbi po njegovih besedah zaradi zastraševanja zapuščajo Kosovo. Osmani pa je medtem navedla statistiko, po kateri je Srbijo 'v času Vučićevega režima' zapustilo več kot pol milijona ljudi, in dodala, da je več kot jasno, zaradi koga ljudje bežijo.

Zasedanje se je sicer začelo s krajšo zamudo, ker protokolarni uradniki ZN v poslopje niso spustili celotne kosovske delegacije, v razpravi, ki je sledila, pa so države ponavljale znana stališča. Rusija se je postavila na stran Srbije, večina ostalih je k ureditvi razmer in zmanjšanju napetosti pozivala obe strani, pa poroča STA.

Slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar je dejal, da je na obeh straneh veliko nezaceljenih ran, in se vrnil 25 let nazaj v čas posredovanja zveze Nato na Kosovu, ki je ustavilo pobijanje kosovskih civilistov. Ob tem je navedel nekaj primerov zločinov na obeh straneh.

Osredotočanje na grozljivo preteklost lahko prepreči pogled v boljše obete za prihodnost, ki leži v večetničnem in večkulturnem Kosovu, ki živi v miru s samim seboj in s Srbijo, je dejal Žbogar. Ob tem je poudaril, da je Kosovo od 90. let prejšnjega stoletja doseglo velik napredek.

»To debato imamo dvakrat na leto. Člani Varnostnega sveta se soočajo z dvema realnostma. Četudi je v vsaki nekaj resnice, jima Varnostni svet ne pomaga k zbližanju in te debate služijo kot poudarjanje razlik, ne pa kot iskanje rešitev,« 

je še dejal Žbogar. Dodal je, da Slovenija podpira razmislek Unmika glede njegove prihodnje vloge v kosovski družbi.