Včeraj je bila organizirana okrogla miza o drevesih v štajerski prestolnici.
Mestna občina Maribor je včeraj organizirala okroglo mizo, na kateri je beseda tekla o drevesih v Mariboru. Predstavljene so bile analize in potencialni načrti za dodatno ozelenitev Maribora, naslovljene pa so bile tudi nekatere problematike.
V Mariboru je bilo do 25. marca skupno zabeleženih čez 2500 dreves zasajenih med letoma 2008 in 2023. Med vsemi drevesi v štajerski prestolnici pa prevladujejo javorji, gabri, lipe in jeseni.
Drevesa na številne načine pozitivno učinkujejo na kakovost življenja v mestu. Ne le, da zagotavljajo senco in s tem zmanjšujejo urbano toploto, temveč tudi čistijo naš zrak in sproščajo vlago, nudijo življenjski prostor ter hrano za živali in služijo kot protihrupne ovire.
Kako poteka odločanje o odstranitvi drevesa?
Čeprav pa se večina zaveda njihovega blagodejnega učinka, nas pogosto nekatera drevesa zmotijo. Pri podjetju Nigrad se tako pogosto soočajo z dilemami, ali je določeno drevo smiselno odstraniti, ali jo je bolje pustiti in prilagoditi infrastrukturo.
»Poskušamo najti kar se da dobro komunikacijo z občani in jim prisluhnemo, nato pa z Mestno občino Maribor, arboristko ter Uradom za komunalo, promet in prostor še enkrat preučimo možnosti in rešitve, ki so za mesto najbolj primerne,« je povedala Karin Bejo z Nigrada.
Kot pojasnjuje podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved, na občini zagotavljajo vedno nove ozelenitve – novogradnje morajo imeti že v osnovi načrtovane tudi zelene površine, ki jih je potem treba tudi vzdrževati.
Se skrbi za zelenje namenja dovolj občinskega proračuna?
Boštjan Vauda z Urada za komunalo, promet in prostor izpostavlja, da so na uradu finančno podhranjeni in zato težko zagotovijo optimalno situacijo. Poudarja, da strokovne službe tesno sodelujejo in se trudijo iskati najboljše rešitve za prebivalce in mesto.
»Denarja žal ni nikoli dovolj. Strokovne službe sodelujemo z vsemi nosilci urejanja prostora in se za vsak posamezen primerek izredno potrudimo, da ga izpeljemo pozitivno,« je povedal.
Kako umilimo posledice vročinskih valov?
Gordana Kolesarič iz Službe za razvojne projekte in investicije je predstavila projekt Ready4Heat, ki ga sofinancira Evropska Unija. Glavna aktivnost projekta je priprava strategije in akcijskega načrta z ukrepi za omilitev posledic vročinskih valov.
»Gre za ozaveščanje prebivalstva in podajanje konkretnih predlogov za najbolj izstopajoče toplotne otoke.
Med predlogi so v glavnem ozelenitev, senčenje in vodni elementi.«
Med slednje ukrepe sodijo tudi zelene fasade in strehe, klopi z nasloni v senci, škropilniki, klimatske naprave in javni prostori v mestnih četrteh, kamor se je možno umakniti pred vročino čez dan.
Kolesaričeva je še poudarila, da želijo delati tudi z najbolj ranljivimi skupinami in jim pojasniti, kako se lahko zaščitijo tudi sami.
Pomisleki občanov
Sodelujoči na javni razpravi so izrazili številne pomisleke v zvezi s trenutnim ravnanjem občine z drevesi v štajerski prestolnici.
Med drugim so bile izpostavljene problematične platane na Kamniški ulici, domnevno nepotrebno obglavljenje nekaterih dreves ter zanemarjanje določenih predelov mesta.
