Ravnanje z odpadnim komunalnim blatom je velika težava tudi za Mestno občino Maribor, ki na leto za odvoz plača več kot dva milijona. Sedaj išče ceneje in učinkovitejše rešitve, povezali so se že s ptujsko občino. Kakšni so torej predlogi in rešitve?

Odlaganje komunalnega blata na odlagališčih je v Evropi prepovedano že nekaj Iet. Proizvajalci zato iščejo nove možnosti predelave, ki bodo okoljsko in finančno sprejemljive. S problematiko ravnanja z odpadnim blatom se srečuje tudi Mestna občina Maribor, saj se na Centralni čistilni napravi Maribor letno proizvede okrog 13.000 ton odpadnega dehidriranega blata.

Prav zato je mariborska občina v lanskem letu pristopila k izdelavi projektne naloge in naročilu izdelave študije z namenom, da pridobi celovito in neodvisno študijo, ki bi pokazala ustrezne rešitve oziroma usmeritve na področju ravnanja z odpadnim blatom.

»To področje je sploh v letošnjem letu zelo aktualno, postalo je že tudi v preteklosti, ko so cene prevzema in končne dispozicije iz komunalnih čistilnih naprav močno porasle. Vemo, da je temu botrovalo zapiranje meja z Madžarsko, tako da prevzemniki blata zdaj iščejo druge rešitve, ki so žal tudi dražje,« pravi Andraž Mlaker iz Urada za komunalo, promet in prostor na Mestni občini Maribor.

Občina letno za odvoz blata plača več kot dva milijona

Stroški za obdelavo in odvoz komunalnega blata predstavljajo velik del obratovalnih stroškov mariborske čistilne neprave. Z njo upravlja podjetje Aquasystems, ravnanje z odpadnim blatom pa izvaja podjetje Energetika Maribor ter Surovina, ki trenutno odvaža blato čez mejo.

Po besedah Mestne občine Maribor je transport blata v sežigalnice čez mejo okoljsko, cenovno in etično nesprejemljiva rešitev, saj bi morala za svoje odpadke država poskrbeti sama.

Trenutne cene za predajo blata v končno ravnanje so se močno dvignile, vse do 240 evrov na tono predanega blata. Trenutno prevzemna cena za blato iz mariborske čistilne naprave je 169 evrov na tono.

»Za blato iz Centralne čistilne naprave Maribor je smiselno najti lastno dologorčno rešitev, saj ga trenutno letno nastane kar 13.000 ton, cena za predajo blata v končno ravnanje pa je vedno višja,« še poudarjajo na Mestni občini Maribor.

Občina se je zato odločila za pripravo študije izvedljivosti z namenom odločitve o primerni tehnologiji ravnanja z odpadnim blatom ter njeno izvedljivost za področje Mestne občine Maribor, ki obsega prispevno območje Centralne čistilne naprave Maribor oziroma naselja Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Rogoza, Duplek, del Hoč in Slivnice.

Tri možne variante ravnanja z odpadnim blatom

Sama študija, ki jo je naročila Mestna občina Maribor, je pokazala tri variante, na podlagi katerih se bodo znotraj lastnih analiz in po 25. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor odločali kako dalje. 

Prva varianta predvideva sušenje blata skupaj s sosežigom blata v objektu za energijsko izrabo odpadkov Mestne občine Maribor, druga varianta predvideva anaerobno obdelavo s termično hidrolizo, vključitev ustrezne tehnološke rešitve za izločanje fosforja v sklopu čiščenja na čistilni napravi, sušenje blata ter sosežig blata v objektu za energijsko izrabo odpadkov Mestne občine Maribor. Zadnja, tretja varianta pa predvideva monosežig blata z možnostjo pridobivanja fosforja.

Sodelovanje s ptujsko in drugimi podravskimi občinami

Kar se tiče ravnanja z odpadnim blatom deluje Mestna občina Maribor tudi na drugih področij. Skupaj z družbo Energetika vodijo postopek javnega naročila za prevzem odpadnega blata, saj se je pogodba za prevzem iztekla. Odločitev o samem postopku še ni bila dokončna. 

»Koliko kaže, nam je uspelo cene znižati, hkrati pa vodimo tudi postopek konkurenčnega dialoga s pogajanji, tudi z Energetiko, kjer iščemo ponudnike končnega tretiranja odpadnega blata,« razlaga Andraž Mlaker iz Urada za komunalo, promet in prostor.

Hkrati so na Mestni občini Maribor v stiku s ptujsko občino, saj se zavzemajo za skupno regionalno rešitev, saj so na Mestni občini Ptuj ponudili možnost, da zagotavljajo celovito rešitev za celotno regijo

»Želim si, da bi tudi v regiji delovali kot ena velika družina, ki bo skupaj močnejša. Torej, da bi breme, ki ga umeščanje v prostor vsekakor prinese s seboj, uredili. Vsi imamo isti izziv in isti problem, temu problemu se reče, da nismo dovolj samozadostni in da nimamo jasne cene za v prihodnje in smo zato odvisni od drugih. Tako iščemo pravilne rešitve po zgledu vzhodnoevropskih držav, ki to že počnejo,« pa poudarja župan Saša Arsenovič.

Tako bodo na mariborski občini podpisali pismo o nameri, kjer bodo vse občine lahko pristopile kot partnerji ali družbeniki, odvisno od tega, kolikor si bodo želeli investirati v problem odpadnega blata. »Gre za velik projekt, kjer bi lahko regija končno naredila kljukico in bi od tega imeli vsi, uporabniki nižje cene kot razvojni potencial za odzivanje na komunalnem področju,« zaključuje Arsenovič.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice