Maribor in vsa Slovenija bo čista. Za vedno? Danes se tretjič (in zadnjič) v zgodovini Slovenije odvija nacionalna prostovoljska čistilna akcija.

V organizaciji Ekologov brez meja po Sloveniji še zadnjič poteka največja slovenska prostovoljska okoljevarstvena akcija Očistimo Slovenijo s ciljem, naj ta ostane čista za vedno. Akcija Očistimo Slovenijo 2018 je letos predvsem svež in čist začetek za vedno čisto Slovenijo, ki jo bomo dosegli z zmanjševanjem, ločenim zbiranjem in ponovno uporabo odpadkov.

Tokrat prostovoljci ne čistimo le divjih odlagališč, ampak tudi območja razpršenih odpadkov, obvodne predele, lokalne skupnosti pa so organizirale številne ozaveščevalne akcije in poskrbele za polepšanje okolja na sploh. 

Namen letošnje akcije je dolgoročen - ohraniti Slovenijo čisto za vedno, kar bo uspelo le s premikom v glavah in aktivacijo vseh. Zato so bolj kot danes pomembna naša dejanja v vseh preostalih dneh. Ekologi brez meja bodo tudi po akciji skrbeli za spodbujanje takšnih premikov, letos še posebej na področju plastične embalaže za enkratno uporabo.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec se je v okviru akcije pridružil podjetju Marprom, ki čisti parkirišča pod Pohorjem in njihovo neposredno okolico do lokacije nekdanje gostilne Pohorka, del zaposlenih na Marpromu pa bo čistil tudi svoje delavnice na Pobrežju. 

Zaposleni na Mariborskem Vodovodu so se podali v Betnavski gozd. Akciji so se pridružili tudi Krajevna skupnost Razvanje, vrtec Borisa Pečeta, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Angela Besednjaka. Šolam in vrtcem so prostovoljci posredovali navodila za čiščenje in jim naročili, da zbrane odpadke odvržejo v svoje zbiralnike oziroma koške za odpadke. 

Več o lokacijah čiščenja mesta ali pregledovanja divjih odlagališč pa naj tej povezavi.

V tokratni čistilni akciji bodo iz identificiranih divjih odlagališč prostovoljci odstranili zbrane odpadke. Čistilo se tudi vsa druga območja - sprehajalne poti, predele ob cestah, stanovanjske soseske, okolice šol in vrtcev ter tudi vode, nabrežnine in obale.

Ideja je, da v občinah, kjer ni potrebe po čistilni akciji, skupnost kljub temu na ta dan naredi kaj za obče dobro – se na primer loti urejanja zelenic in športnih igrišč, učnih poti, pleskanja otroških igral, popravljanja klopi v parku in tako dalje.

Akcijo podpira več kot 80 partnerjev in podpornikov, pridružili pa so se tudi znani Slovenke in Slovenci. Svetovni rekorderji Dunking Devils so v znak podpore košarkarsko žogo zamenjali za odpadke, ambasadorji pa preko reševanja eko izzivov spodbujajo posameznike, da je vsak korak na poti preprečevanja nastajanja odpadkov pomemben. Osnovnošolci v devetih slovenskih krajih ‘od Goričkega do Pirana’ te dni na poseben način povezujejo Slovenijo - skupaj bodo namreč sestavili napis ‘še zadnjič’, ki bo izdelan iz odpadnih materialov.

Čistili tudi Naravoslovno učno pot Piramida-Kalvarija.

"S prostovoljkami in prostovoljci, skupaj 10 udeležencev današnje akcije smo se zbrali na parkirišču pri restavraciji Trije ribniki (»Kliček«) ob 9. uri in se odločili očistiti »Naravoslovno učno pot Piramida-Kalvarija«. Pridružili sta se nam tudi predstavnici Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave. Je upravni in strokovni organ občin ustanoviteljic (Mestna občina Maribor in občin Duplek, Ruše, Miklavž na Dravskem polju, Hoče-Slivnica) na področju varstva okolja in naravne dediščine. Med njihove strokovne naloge spada podrobnejši in posebni monitoring stanja okolja ter vodenje informacijskega sistema varstva okolja, informiranje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o stanju varstva okolja in ohranjanju narave in v zvezi z zagotavljanjem javnih služb varstva okolja ter sodelovanje v projektih, ki dopolnjujejo programske naloge na posameznih področjih dela.

Med slednje spada tudi današnja akcija OČISTIMO SLOVENIJO:ZADNJIČ. Slovenski prostovoljci smo se odločili biti del večmilijonske množice globalnega projekta, katerega cilj je združiti 5 % prebivalstva iz 150 držav v največji čistilni akciji, ki bo v vseh državah potekala prav na ta dan. Sprehajalci, rekreativci in ljubitelji narave se lahko ob desetih postajah in podrobneje seznanijo z naravnim, pa tudi kulturnim bogastvom, predstavljenim na petnajstih tematskih tablah na tej trasi", so nam zaupali udeleženci ene od prostovoljnih skupin.

Borut Ambrožič ml., predsednik Hortikulturnega društva Maribor in licenciran Varuh gorske narave, je za Mariborinfo povedal: »Mi, ki redno uporabljamo to rekreativno pot, skozi leta opažamo upad klasičnega smetenja ob poti, kar je vsekakor pohvalno. So pa naše letošnje ugotovitve po drugi strani alarmantne, saj smo na točkah, kjer je možen dostop z avtomobili (žal) odkrili več odlagališč smeti, tudi gradbenih odpadkov. Žalostno je, da se nekateri ne zavedajo, da nam je narava skupna dobrina, ki zahteva ustrezno nego in skrb. Kljub temu pa ostajam še naprej optimist, saj lahko le s pozitivnim odnosom dosežemo spremembe na bolje. Skupina prostovoljcev, ki se nas je danes zbrala za ta namen dokazuje prav to. V planinah se je že prijelo zavedanje, da moraš vse, kar si prinesel s seboj odnesti nazaj v dolino, še posebej smeti. V urbanih delih zo zavedanje očitno še ni dozorelo. Zbrali smo okoli 40 velikih vreč odpadkov. V registru divjih odlagališč najdemo podatek, da ima Maribor 170 takih odlagališč. Grozno!"

Silvo Safran, planinec in ljubitelj narave nam je zaupal: »Na poti do sem sva z ženo razmišljala, da bi bilo mogoče bolje parkirati avtomobil nekje bolj od spodaj pri parku, saj sva bila prepričana, da bo parkirišče, ki je bilo določeno za zbirališče od današnji akciji polno avtomobilov udeležencev. Nemalo sva bila presenečena, da temu ni tako. Vesel sem, da smo v tej aktivni skupini kljub temu uspeli narediti veliko, hkrati pa sem razočaran, da se je odzvalo tako malo ljudi. Ni zastonj rek, da smo lahko združeni močnejši oz. uspešnejši«.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice