Na Studencih so že pričeli s postavljanjem ograde, v kateri se ob od marca paslo okoli 50 krškopoljskih prašičev. Prašičja farma v urbanem okolju pa razburja številne sosede, ki si teh rejnih živali ne želijo tako blizu stanovanj.
Marca bodo na Studencih začeli z vzrejo prašičev. V teh dneh so začeli s fizičnimi pripravami, postavili so že količke za ogrado. V februarju bodo postavili še vso potrebno infrastrukturo.
Tam se bo od marca na prostem paslo okoli 50 krškopoljskih prašičev. Gre za avtohtono slovensko vrsto, ki se lahko goji vse leto. A za marec so se odločili, saj so vzeli v zakup, da zime pri nas niso najbolj prijazne.
»Odločili smo se, da bomo to otvorili marca tudi zaradi dobrobiti živali,« za Mariborinfo povedal Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča, 81-letne Angele Šerbec.
Domačini prašičji farmi niso naklonjeni
Dejstvo, da bo tukaj zaživela farma, je razburilo številne sosede.
»Absurdno, no, ne znam si predstavljati, ker sem zdaj že menda 30 let tukaj, pa ni bilo tu živali,« nam je dejala Valerija Majhen in dodala: »Mislim, tu imajo prestižna stanovanja in da imaš spodaj pujse ...«
Zdenka Hren se strinja: »Mislim, da takšna farma ne sodi sem, v to okolje.«
Tudi Zlatko Lorber meni, da prašiči ne spadajo v to okolje: »Čim je dom ostarelih, ne.« Meni, da bi morali namembnost zemljišča rešiti, ko je bil čas za to.
Lastnica in njeni zastopnik sta prepričana, da bodo kljub nasprotovanju prebivalcev sosednjih stavb, že kmalu tu tekali prašiči.
»Po eni strani jih ne razumem,« je povedal Jovanović. Kot pravi, gre najverjetneje za bližje sosede, ki »radi dobro jedo in vsi imajo radi na krožniku dobro slovensko meso.«
Tudi na mariborski občini prašičje reje v urbanem okolju ne želijo
Na napovedano postavitev prašičje farme se je odzval tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je povedal, da bodo poskusili najti neko možnost, da v tako urbanem okolju ne bo omogočena prašičja reja, pa čeprav ima lastnica kmetije zato vsa dovoljenja.
Vodja sektorja za urejanje prostora Maja Reichenberg Heričko je povedala, da na občini iščejo pravno-formalne rešitve, da do 'neprijetnega stika' dveh različnih namenskih rab, v tem primeru kmetijska z stanovanjskimi površinami, ne bi prihajalo.
»Če bomo v celi občini ali pa v celi državi prepovedali tako vzrejo živali kot pridelavo drugih poljščin, potem mislim, da bo v parku premalo regrata, da bomo se vsi najedli,« je še jasen Jovanović.
Za vzrejo prašičev imajo vsa potrebna dovoljenja
Spomnimo … Na tem območju je že vrsto let delovala kmetija, a jo je leta 2005 lastnica začela opuščati. Takrat je želela spremeniti namembnost zemljišča, a je naletela na gluha ušesa.
V zadnjih letih je bilo aktivno le poljedelstvo, a se je gospa odločila, da bo letos tam spet zaživela vzreja živali.
»Gre za kmetijsko zemljišče, gre za registrirano kmetijo, gospa ima status kmeta in tudi prašičereja je registrirana,« pravi Jovanović.
Dodaja, da jih je na podlagi prijave že obiskal inšpektor, ki je ugotovil, da ni nobenih nepravilnosti.
