Na Studencih z marcem prašičja farma, sosedom, ki nasprotujejo, pa: Vsi imajo radi na krožniku dobro slovensko meso

»Z veseljem naznanjamo dolgo pričakovano novico, da pod obronke Pekrske Gorce prihaja kulinarični šampion med rejnimi živalmi - krškopoljski prašič,« lahko preberemo na spletni strani pekrski-pujski.si. 

Na tem območju je že vrsto let delovala kmetija, a jo je leta 2005 lastnica začela opuščati. Takrat je želela spremeniti namembnost zemljišča, a je naletela na gluha ušesa. Zato se je odločila, da bo letos na kmetijskem zemljišču zaživela dejavnost, ki je za to območje primerna. A ta odločitev o prašičji farmi je razburila številne Mariborčane. 

»To je posestvo, na katerem je kmetija vsaj zadnjih 60 ali več let,« je za Mariborinfo povedal Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča, 81-letne Angele Šerbec.

V zadnjih letih je bilo aktivno le poljedelstvo, a se je gospa odločila, da bo letos tam spet zaživela vzreja živali. 

Za vzrejo prašičev imajo vsa potrebna dovoljenja

»Gre za kmetijsko zemljišče, gre za registrirano kmetijo, gospa ima status kmeta in tudi prašičereja je registrirana,« pravi Jovanović.

Dodaja, da jih je na podlagi prijave že obiskal inšpektor: »Ugotovil je, da nepravilnosti ni, ker gre za kmetijsko zemljišče, gospa ima to prijavljeno.«

Kot je povedal, bodo na prostem gojili okrog 50 krškopoljskih prašičev. Kot pravi, ve, da ljudje negodujejo, a zatrjuje, da večjih vplivov na okolje ne bo. 

Gre za avtohtono slovensko vrsto prašičev. Meso pa, pravi, ima za človeka ugodnejše razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami v primerjavi s sodobno pasmo.

»Sama kvaliteta mesa je bistveno boljša od te klasične reje, ko so te živali zaprte zgolj v hlevih,« pojasnjuje Jovanović in dodaja: »Ta vzreja je tudi manj zahtevna in daje boljše rezultate na končnem izdelku ter daje tudi manj vplivov na okolje.«

Začetek vzreje prašičev bo marca

Z vzrejo prašičev bodo pričeli marca. Jovanović pravi, da se lahko te vrste živali goji vso leto, a da je treba vzeti v zakup, da zime pri nas niso najbolj prijazne: »Odločili smo se, da bomo to otvorili marca tudi zaradi dobrobiti živali.«

Priprave v ozadju že potekajo, a z večjimi fizičnimi pripravami bodo začeli v prihodnjih dneh. Februarja bodo postavili vso potrebno infrastrukturo. 

Dejstvo, da bo tukaj zaživela farma, razburilo številne sosede

»Po eni strani jih ne razumem,« je povedal Jovanović. Kot pravi, gre najverjetneje za bližje sosede, ki »radi dobro jedo in vsi imajo radi na krožniku dobro slovensko meso.«

Dodaja, da si je marsikdo od njih dal na hišo sončno elektrarno, da bo samooskrben. »Mi bomo pa poskrbeli, da bomo samooskrbni tudi s hrano,« pravi. 

Izpostavlja tudi, da so okoliški stanovalci prišli h kmetiji in ne kmetija k njim. »Kmetija je tu stala, še preden jo je družina Šerbec kupila,« razlaga in dodaja: »Še več kot stoletje nazaj lahko gremo.« 

Lastnica želela spremeniti namembnost zemljišča

Leta 2005, ko je lastnico kmetije začelo zapuščati zdravje in je postala vdova, je prosila lokalno skupnost, da bi ona počasi opustila to dejavnost in da na njenih zemljiščih ne bi bila zgolj kmetija, še razlaga Jovanović.

»Od leta 2005 do danes je ona naletela na gluha ušesa,« dodaja. 

Jovanović omenja še, da na isti ulici na Pekrski cesti veljajo v sto metrih drugačna merila. »Eno kmetijsko zemljišče so spremenili, drugega ne,« pravi. 

Za konec izpostavlja, da so gospe Šerbec večkrat zapored rekli, njenim prošnjam navkljub, da je na njeni zemlji lahko le kmetijska dejavnost. »Od nečesa pa mora živeti,« je pripomnil.  

Jovanović dodaja, da naj ljudje slabo voljo, pomisleke in dvome usmerijo na nek drug naslov: »Ne na gospo Šerbec in na nas. Imate tam mestno občino, pristojna ministrstva.«

Na mariborski občini prašičje reje v urbanem okolju ne želijo

Na napovedano postavitev prašičje farme se je odzval tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je potrdil, da ima kmetija vsa potrebna dovoljenja, saj gre za kmetijsko zemljišče.

»Mislim pa, da bomo poskušali poiskati neko možnost, da v tako urbanem okolju ne bo omogočena prašičja reja,« dodaja župan. 

Vodja sektorja za urejanje prostora Maja Reichenberg Heričko je povedala, da so z vidika prostorskih aktov zadelo proučili: »Gre za kmetijska zemljišča, kjer mi s prostorskim aktom seveda ne moremo prepovedati kmetijske rabe teh zemljišč.«

»Ugotovili smo, da je v preteklosti na območju Mestne občine Maribor že veljal odlok, ki je omejeval rejo živali in določal neke dodatne pogoje,« je povedala. Ta odlok je bil sicer leta 2016 preklican zaradi neustreznih pravnih podlag.

Kot pravi, na občini iščejo pravno-formalne rešitve, da do 'neprijetnega stika' dveh različnih namenskih rab, v tem primeru kmetijska z stanovanjskimi površinami, ne bi prihajalo. »Ne samo na območju Studencev, ampak tudi na širšem območju mesta Maribor,« je za konec pripomnila Reichenberg Heričko.