Župnišče v Malečniku stoji vsaj že od leta 1338. Danes so pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v njem otvorili Glaserjev salon z galerijo umetniških del. Malečnik je tako dobil svojo prvo umetniško galerijo, ki bo povezovala ljudi od blizu in daleč.
Z otvoritvijo so obeležili 215 let od rojstva Marka Glaserja, po katerem se salon imenuje. Glaser je bil duhovnik, pesnik in pisatelj, ki je v Malečniku in v Sloveniji pustil velik pečat.
Med drugim je dal Marko Glaser pozidati kapelice znamenitega križevega pota na Gorco, poslikati je dal obe cerkvi – tako župnijsko kot romarsko cerkev Matere božje na Gorci, obnovil je oltarje, prenovil župnišče in gospodarsko poslopje, bil je med začetniki šmarnične pobožnosti na Slovenskem. Prizadeval si je tudi za izobrazbo deklet in v ta namen zgradil samostan in iz Eggenberga v Malečnik pripeljal šolske sestre.
»Marko Glaser je še vedno živo navzoč v naših krajih,« je povedal župnijski upravitelj Sebastijan Valentan: »Več kot 130 let po njegovi smrti nas še vedno nagovarja z ohranjeno zapisano besedo, bodisi v pridigah ali pa v prozi in poeziji.«
Glaser je bil velik ljubitelj umetnosti in je malečniško župnijo oskrbel z likovnimi deli. »Umetnost je most do sočloveka, do različnih kultur in verovanj. Je nenehni dialog, ki govori s tišino, a dovolj glasno, da zaznamo bistvo, ki ga sporoča,« je povedal Valentan.
Glaser je imel izredne zasluge za prenos lavantinske nadškofije v Maribor
Zgodovinsko pomembno vlogo Glaserja pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor je predstavila arhivistka Lilijana Urlep.
Glaser je bil osebni prijatelj s škofom Antonom Martinom Slomškom, ki je prav njemu zaupal največjo skrb pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. Čeprav Glaserja velikokrat zamolčimo, ko govorimo o prenosu lavantinske nadškofije, te brez njega najverjetneje ne bi bilo.
Zaradi izrednih zaslug je Slomšek cesarju predlagal, da Glaserja povzdigne v naziv častnega kanonika. Odlikovan je bil tudi z viteškim križcem reda Franca Jožefa.
V Glaserjevem salonu razstavljenih 20 umetniških del
V Glaserjevem salonu, ki je bil obnovljen, je razstavljenih 20 umetniških del iz 17., 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom. Slike so bile dolgo časa v glavnem skrite v za javnost nedostopnih mestih.
Nekatere so skozi stoletja kljub vsemu ostale dobro ohranjene, druge pa so bile prav za namen otvoritve restavrirane v celoti.
Razstavljena umetniška dela je predstavil kustos razstave in muzejski svetnik Ferdinand Šerbelj. Na otvoritvi so bila premierno na ogled postavljena restavrirana dela umetnikov, kot so Franc Ksaver Nager, Matija Pavel Zeldner, Jožef Ernst Tunner in Fortunat Bergant.
Med upodobitvami slik so doprsni portreti župnikov Marka Glaserja, Gašparja Harmana in Matije Breznika. V zbirki slik pa imajo med drugimi še recimo grško princeso Filomeno, mučeništvo sv. Ahaca in tovarišev ter upodobitve Marije in svetnikov.
S slavnostno otvoritvijo so hkrati obeležili tudi 30-letnico samostojnosti Slovenije. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Ignacija Fridl Jarc je ob tem povedala: »Tako kot smo morali biti ljudje enotni tedaj, da smo se lahko osamosvojili in da lahko danes ta jubilej častimo, enako bomo morali biti enotni tudi v prihodnje, če bomo hoteli delali velika dela.«
»Naj bo ta zgodba o čudovitem odnosu med Antonom Martinom Slomškom in Markom Glaserjem navdih vsem nas tudi v prihodnje,« je še sporočila.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil vodja sektorja za nepremično kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Silvester Gaberšček. Ta je povedal, da misli, da če ne bilo Glaserja, ne bi bilo lavantinske nadškofije tukaj: »In če ne bi imel Slomšek imel možnosti uresničiti svojega poslanstva, najverjetneje Prešerna ne bi znali več brati v slovenskem jeziku.«
Župnijskemu upravitelju se je zahvalil, da je razdejano župnišče v tako kratkem času uredil v salon in galerijo. »Če se lotimo nekega dela s srcem, lahko spremenimo marsikaj. Ne samo nek zapuščen spomeniški objekt, ampak tudi odnose med seboj,« je dodal.
Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl je povedal, da so včeraj blagoslovili Glaserjev salon, da bi ta salon spet služil svojemu namenu: »Da bi spet bil kraj srečevanja, kraj, kjer človek duhovno raste, kraj, kjer se gleda naprej in da se obnavlja zgodovina.«
Dodal je, da imamo Slovenci veliko lepega, a včasih tega ne znamo vrednotiti.
Galerija bo obogatila turistično ponudbo Malečnika
Po besedah župnijskega upravitelja Sebastijana Valentana gre za edinstven dogodek, saj je to prva umetnostna galerija v kraju, ki bo dopolnjevala turistično ponudbo, ki jo kraj že ponuja. Galerija bo namreč na široko odprla svoja vrata.
V Glaserjevem salonu bo stalna razstava, v galerijskem delu pa možnost občasnih razstav, namenjen bo tudi koncertom. V salonu bodo mesto našli tudi otroci v likovnih in potopisnih delavnicah, prostor bo namenjen tudi predavanjem, srečanjem in izobraževanju.
Starejše novice
