V zimski kapeli cerkve sv. Petra v Malečniku so na ogled posebne jaslice, ki prikazujejo Kristusovo trpljenje. Gre za pasijonske oziroma postne jaslice, ki so v ljudskem izročilu imenovane tudi »resne jaslice«.
Postavljanje teh jaslic v Sloveniji ni razširjeno, a v zadnjem času postajajo bolj prepoznavne. Velike zasluge za to ima jasličar Dušan Knehtl iz Zgornje Kungote. Knehtl je avtor jaslic, ki bodo vse do velike noči na ogled v malečniški cerkvi.
Pasijonske jaslice sporočajo pomen trpljenja, žrtve in smrti Jezusa Kristusa
V Sloveniji je dobro poznana tradicija postavljanja jaslic v času božica, ki upodabljajo Jezusovo rojstvo, pasijonske jaslice so pri nas manj znane. Tradicija postavljanja pasijonskih jaslic je daljša v nemško govorečem okolju.
Običajno so tisti, ki so se lotili izdelave pasijonskih jaslic, naredili le posamezen prizor. Dušan Knehtl pa je ustvaril celostno pasijonsko dogajanje, vse od Jezusovega umivanja nog apostolom do zadnje večerje, sojenja Jezusu, bičanja, nošenja križa, Kalvarije, Jezusovega groba in vstajenja.
Knehtl želi razširiti prepoznavnost pasijonskih jaslic
Pasijonske jaslice so bile v Sloveniji nazadnje narejene v 18. stoletju in so skrbno shranjene v muzeju jaslic v Brezju.
Knehtl pojasnjuje, da je pokojni pater Leopold Grčal dal pobudo, da bi jih izdelovalci jaslic ponovno izdelali in s tem obudili tradicijo pasijonskih jaslic. Kot prvi se je tega izziva lotil Kneht, a dodaja, da mu ni bilo lahko.
Knehtl je za izdelovanje jaslic namreč potreboval nekje pol leta. Velik problem so predstavljale figure, saj teh v Sloveniji ni bilo mogoče dobiti. Kot je povedal, so mu takrat na pomoč priskočili v Slomškovi knjigarni v Mariboru in figure za pasijonske jaslice pripeljali iz Italije. Vse ostalo je ustvaril z lastnimi rokami in orodjem. Za izdelavo je uporabil gradbeni material, stavbe v jaslicah je naredil kar iz siporeksa.
Knehtl pojasnjuje, da tudi duhovniki ne poznajo pasijonskih jaslic. »Težko je bilo to razložiti, kaj so pasijonske jaslice. Ljudje tega ne poznajo, tudi z duhovniki sem imel včasih malo problem, ker tudi duhovniki niso poznali tega,« je povedal.
Knehtl dodaja, da pasijonske jaslice od takrat pridobivajo na prepoznavnosti. Njegove jaslice so bile razstavljene že po več cerkvah v Sloveniji in letos so svoj dom našle v Malečniku. Knehtlu so sledili ostali jasličarji, tako da danes to niso več edine pasijonske jaslice na Slovenskem.
Jaslice niso edina posebnost na ogled v malečniški cerkvi
Ne le pasijonske jaslice, na isti dan so v malečniški cerkvi dali na ogled še eno posebnost, ki je bila zadnjih 20 let zakrita. Gre za vdolbino s skalovjem, ki ima poseben svetopisemski pomen, saj prikazuje Oljsko goro in Kalvarijo (Golgoto).
»Prikazuje kraj Jezusovega trpljenja, zadnje dneve njegovega zemeljskega življenja,« pojasnjuje župnijski upravitelj Sebastijan Valentan.
Pod cerkvijo sv. Petra se nahajajo tudi edinstvene, 300 let stare katakombe s kostnico in skrivnim rovom. Te so bile dolgo v zelo slabem stanju, a so s prihodom novega župnijskega upravitelja Valentana doživele temeljito prenovo.
Post je čas, da se ozremo vase
S pepelnično sredo se začenja postni čas. Ta dan se po pravilih lahko le enkrat na dan do sitega najemo. Na pepelnico na krožnikih ni mesa, prav tako ga ni vse postne petke do velike noči. Valentan vernikom sporoča, da je postno obdobje čas za premišljevanje: »Čas, da se ozremo vase, da malo premislimo svoje življenje in da se predvsem tudi nečemu odpovemo.«
Namen tovrstne odpovedi je, da je za nas v tem času nekaj drugače kot običajno: »To je vendarle nek drug čas premišljevanja, predvsem premišljevanja Kristusovega trpljenja. Da bi se na ta način lahko notranje prenovili in pripravili na praznovanje velike noči.«
Vdolbina in jaslice bodo v malečniški cerkvi na ogled ves postni čas
Tako jaslice kot vdolbina bodo na ogled ves postni čas. Postne jaslice si bo mogoče ogledati vsak dan od 8.00 do 17.00.
Valentan ob tem vernike vabi, da obiščejo tudi vdolbino, kjer se je mogoče zadržati in prižgati kakšno svečo. »To je v kontekstu postnega časa ena lepa stvar, ki jo zdaj ponovno odpiramo.«
