Kot smo poročali, je Mura severno od zaselka Hrastnika med krajema Hrastje-Mota pri Radencih in Vučja vas na breg naplavila čoln deblak.
Kot so sporočili iz Skupine Stik, je na deblak, ki ga je med katastrofalnimi vodami v začetku avgusta reka naplavila na desni breg, sredi septembra med veslanjem po Muri naletel poznavalec naravne in kulturne dediščine Prekmurja Ljubomir Zečević.
Po ogledu lokacije, ki jo je Kerman opravil z najditeljem, in posvetu s pristojnim konservatorjem iz Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sta bila opravljena še strokovni ogled in evalvacija najdbe.
Danes začeli pripravo dvižne ploščadi za reševanje čolna deblaka
Po ogledu lokacije in posvetu s pristojnim konservatorjem iz Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta bila opravljena še strokovni ogled in evalvacija najdbe.
Z zaščito čolna so začeli že pred tednom dni, danes pa so začeli pripravo dvižne ploščadi. Ekipa Sobotainfo je na terenu preverila, kako poteka reševanje čolna deblaka.
Prazgodovinski čoln deblak s konca bronaste ali železne dobe
Pri reševanju čolna deblaka sodelujejo Pomurski muzej Murska Sobota, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Skupina Stik in Zavod za Podvodno Arheologijo.
Andrej Gaspari iz oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je za Sobotainfo pojasnil, da značilnosti, ki jih kaže zlasti ureditev krme z navpično stalno desko, posebna vez in tesnilo, za katero je bil uporabljen mah, nakazuje, da gre verjetno za prazgodovinski čoln deblak.
Dolžina čolna je nekaj čez 11 metrov, po besedah Gasparija pa naj bi šlo za čoln deblak s konca bronaste ali železne dobe, »se pravi prehod med prvim in drugim tisočletjem pred našim štetjem«.
»Tako veliki čolni so pravzaprav zelo običajni za to obdobje, ker pride do vzpona prebivalstva in na splošno tudi gospodarstva po celi Evropi enako in tudi ta tehnična ureditev je prav značilna za ta čas, čeprav se sicer v tako kompleksni ureditvi pojavlja tudi pozneje,« dodaja Gaspari.
Čez 10 do 15 dni bo znana starost čolna deblaka
Iz čolna deblaka so odvzeli vzorce za radiokarbonsko analizo iz ene od najmlajših branik v hrastovem deblu in tesnilo, ki je bilo »verjetno nabrano prav v času gradnje deblaka, se pravi mah«.
Čez 10 do 15 dni pričakujejo podatke, ki bodo natančno pokazali na starost čolna deblaka z možnostjo odstopanja za največ 20 let.
»Ravno zato smo dali plovilo datirati, ker se mora to tesnilo sproti obnavljati in je verjetno najmlajše, kar gledamo na celem čolnu,« dodaja Gaspari.
Za kakšne namene so uporabljali čoln?
Kot pojasnjuje Gaspari, je čoln deblak zelo zmogljiv, z lahkoto se je lahko na čolnu vozilo 10 ljudi ali več.
»Če pa vzamemo v obzir, da sta bila samo dva člana posadke in se je bolj kot ne uporabljal za prevoz tovora, ima pa zanesljivo nad tono nosilnosti,« je dodal.
Kako poteka reševanje čolna deblaka?
Čoln ne sme biti izpostavljen zraku: »Prva zapoved je, da čoln ne sme biti izpostavljen zraku. Se pravi poplave so ga izpostavile, tako da smo ga najprej prejšnji teden zaščitili z mokrim filcem, oziroma geotekstilom in potem polivinilom«.
Sedaj so čoln razkrili in pripravljajo dvižno ploščad. Sprva so želeli plovilo dvigniti in prenesti v Soboško jezero z vojaškim helikopterjem, kljub naklonjenosti Slovenske vojske pa se »zaradi določenih varnostnih zadržkov« za to niso odločili.
»Sprejeli smo odločitev, da se plovilo prestavi do Broda na Muri in se ga potem z avtodvigalom prestavi v samo Soboško jezero, kjer bo počakal na odločitev nadaljnje konzervacije.«
