Mestna svetnica predlaga bolj proaktivno stanovanjsko politiko.
Maribor se že leta sooča s pomanjkanjem dostopnih najemnih stanovanj, kar potrjujejo tudi zaskrbljujoči podatki o zmanjševanju števila neprofitnih stanovanj. Medtem ko najemnine na trgu naraščajo, številni občani ne morejo dostopati do osnovne stanovanjske varnosti.
Na to problematiko opozarja tudi mestna svetnica Tatjana Frangež, ki je Mestni občini Maribor podala pobudo za bolj proaktiven pristop k reševanju tega vprašanja.
Manj stanovanj, več prosilcev
Po njenih podatkih se je fond stanovanj Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada med letoma 2008 in 2023 zmanjšal za 16 odstotkov.
Leta 2008 je sklad upravljal z 2.426 stanovanji, danes jih je le še 2.032. To zmanjšanje je posledica odprodaje skoraj 400 stanovanj, kar so omogočili sklepi preteklih mestnih uprav pod različnimi župani, meni svetnica.
Na zadnji razpis sklada za dodelitev neprofitnih stanovanj leta 2022 se je prijavilo približno 1.000 prosilcev, od katerih je stanovanje dobilo le 29 ljudi, dodaja. Ostali so prisiljeni iskati stanovanja na zasebnem trgu, kjer so cene izjemno visoke – povprečna najemnina za garsonjero v mestu znaša okoli 300 evrov.
Poleg tega več kot polovico prosilcev za neprofitna stanovanja predstavljajo samske osebe ali dvočlanska gospodinjstva, a trenutna ponudba neprofitnih stanovanj te potrebe ne odraža.
Kot še navaja, ima sklad v načrtu gradnjo več stanovanj, med drugim na Vrbanski, Dvorakovi in Korenčakovi, 300 stanovanj na Pobrežju pa načrtujejo pri projektu Republiškega stanovanjskega sklada.
Pomanjkanje stanovanjske strategije?
»Čeprav je ministrstvo za solidarno prihodnost letos sprostilo 60 milijonov evrov za lokalne stanovanjske sklade, Mestna občina Maribor teh sredstev ni poskušala pridobiti.
Od leta 2025 bo sicer na voljo še 100 milijonov evrov letno, kar bi lahko predstavljalo priložnost za financiranje novih stanovanj,« je zapisala Frangež in predlagala, da mariborska občina pripravi stanovanjsko strategijo za naslednjih deset let, ki bi podrobno analizirala stanje in potrebe, stalno financiranje stanovanjskega sklada v proračunu od leta 2025 dalje, pa tudi, naj se bolj aktivno vključi v državne sheme financiranja ter sodeluje z nevladnimi organizacijami in lokalnimi akterji.
Sklad opozarja tudi državo
Svetnici so odgovorili iz stanovanjskega občinskega sklada. Med drugim pravijo, da se stanovanja prodajajo po tržnih vrednostih, pridobljena sredstva pa so namenjena vzdrževanju obstoječih enot in nakupu novih, saj trenutne neprofitne najemnine ne pokrivajo investicijskih stroškov.
Zaradi zakonskih sprememb in novih orodij bo dodeljevanje neprofitnih stanovanj hitrejše, dodajajo, in še sporočajo, da so v letu 2023 oddali 29 stanovanj, v letu 2024 pa 33. Trenutni razpis predvideva dodatnih 50 stanovanj, ki bodo večinoma oddana do leta 2026.
Sklad načrtuje tudi prijave za sofinanciranje projektov (na primer Dvorakova), vendar so pogoji, kot je na primer omejitev stroškov gradnje, ovirajoči. Gradnja novih stanovanj je pod vprašajem zaradi nizke povprečnine in dvojne finančne obremenitve občine, pojasnjujejo v skladu.
Zato ta tudi predlaga da država prevzame financiranje subvencij za neprofitne najemnine, kar bi občini letno prihranilo 1,2 milijona evrov in omogočilo več sredstev za nove gradnje.
