Kuharski mojster Rok Smonkar: »Raje ne delam, kot da bi delal nekvalitetno«

Rok Smonkar je 24-letni fant iz Josipdola, ki že vrsto let s svojim znanjem in natančnostjo prepričuje vrhunske kulinarične mojstre tako doma kot tudi v tujini.

Kuhalnico vihti že od malih nog

Kuhanje ga veseli že od malih nog. Že pri 14 letih je začel pomagati v priznani mariborski restavraciji Mak, kjer je skozi vrsto let nabral veliko izkušenj.

Po končanem šolanju na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor se je odpravil na študij v Beljak, nato pa je študiral še v Italiji v ALMI, ki velja za eno najboljših šol na svetu.

Pred dvema letoma je postal dobitnik Coca-Coline štipendije, nedavno pa je prejel tudi priznanje za mladega talenta, ki ga podeljuje eden od najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije Gault&Millau.

»Preprost 'Pohorc', ki je zaljubljen v gastronomijo«

Veliko truda in odrekanja je bilo potrebnega, da je Rok dosegel stopnjo znanja, na kateri je trenutno. A kljub številnim dosežkom in kariernim podvigom zase pravi, da je v prvi vrsti človek, šele potem pa kuhar.

»Sem preprost Pohorc, ki je zaljubljen v gastronomijo. Zame je največje veselje, da nekomu s postrežbo pričaram nasmeh na obrazu. Nikoli se nisem počutil, kot da delam, ker za to živim in v tem stoodstotno uživam.«

Vedno v iskanju novih izzivov

Rok je perfekcionist, ki zmeraj išče »nekaj več«. Rad se spušča v nove izzive, stopa izven cone udobja in preizkuša nove stvari: »Želim biti vse boljši in se konstantno izobraževati ter nadgrajevati svoje znanje,« pravi.

Neprestano se posveča barmanstvu, vinu, kavi in pivu. Ima številne certifikate - sommelier prve stopnje (sommelier Slovenija), barman prve stopnje (barkeeper Österreich), barista prve stopnje (SCA) in sommelier za pivo (Villacher).

Eden izmed večjih letošnjih izzivov je zagotovo kuhanje za slovenske športnike na olimpijskem komiteju v Parizu.

Do nedavnega je bil Rok desna roka priznanega kuharskega mojstra Luke Jezerška v Jezeršek gostinstvu, danes pa največ svojega truda in časa vlaga v izpopolnjevanje ponudbe in kulinarične izkušnje na posestvu Gjerkeš na Goričkem.

Kvaliteta pred kvantiteto

Čeprav je bil pri Jezeršku za catering zadolžen za pripravo več sto jedi, Rok še vedno postavlja kvaliteto na prvo mesto.

»Trudim se, da kvaliteta nikoli ne trpi. To se odraža tudi v naši restavraciji, kjer sprejmemo samo do 25 gostov. Kuhanje je večkrat improvizacija ter zahteven poklic in sam raje ne delam, kot da bi delal nekvalitetno,« je jasen.

Dobra preprosta hrana iz lokalnih sestavin

Zase pravi, da ima najraje preprosto hrano. Običajno si kuha doma, občasno pa zavije tudi v kakšno restavracijo, kjer širi svoja obzorja. Sam prisega na kvalitetne lokalne sestavine – raje pripravi odlično postrv kot pa lososa, pri katerem glede kvalitete ni prepričan.

»Vem, da je to trenutno trend, ampak res rad uporabljam domače sestavine – to se mi zdi normalno in samoumevno, zato se rad povezujem tudi s kmeti. Če ne morem dobiti najboljših sestavin, jih raje sploh ne uporabim,« je odločen.

Kljub temu pa tu in tam rad preizkuša nove stvari in raziskuje druge okuse, saj se želi izpopolniti na vseh področjih.

»V bistvu rad kuham karkoli, pomembno mi je, da kuham z ljubeznijo. Ne želim se osredotočati na eno stvar, ampak se želim posvetiti vsem, saj rad ustvarjam z različnimi sestavinami.«

Pomembno je ostati človek

Ob vprašanju na kateri svoj dosežek je najbolj ponosen, je Rok hitro našel odgovor: »Na to, da sem ostal človek,« pravi in dodaja, da želi tudi v prihodnje ne glede na vse ostati na realnih tleh.

Če ne bi delal v gostinstvu, bi se verjetno znašel v turističnih vodah, ki gredo z gastronomijo z roko v roki, a kot pravi, o tem nikoli ni razmišljal.

»Doma opravljam hišna opravila, a s kariernega vidika nikoli nisem razmišljal o čemerkoli drugem kot o gostinstvu.« 

V prihodnosti želi ostati v Sloveniji

Rok o planih za prihodnost konkretno še ne razmišlja, prepričan pa je, da si želi še prepotovati nekaj sveta in izpopolniti svoje znanje.

»Nekateri rečejo, da sem res dober kuhar – da vse vem. A v mojih mislih vsega ne moreš nikoli vedeti, zato se želim še naprej izobraževati.«

Dolgoročno se vidi v Sloveniji in želi nekoč odpreti svojo lastno restavracijo, kjer bi z ljudmi delil ljubezen do hrane.