Malečniški župnik pred današnjim praznovanjem: »Postavimo pod smrečico še darilo za človeka v stiski«

Sebastijan Valentan, ki od avgusta 2020 vodi župnijo Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik, je postoril že marsikaj za prepoznavnost, povezovanje župnije s krajem in prebivalci, ne nazadnje je tudi javno izpostavil obnovo in odprtje katakomb, prav tako enega od zakladov tamkajšnje cerkve.

Za zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru je letos prejel srebrni grb mesta Maribor.

Ste doktor kanonskega prava. Kaj to pomeni?

»Vsebine kanonskega oziroma cerkvenega prava so me v času univerzitetnega študija zelo zanimale, saj se dotikajo konkretnih vsebin ter odnosov med ljudmi in stvarmi. Imel sem priložnost, da so me predstojniki poslali na dodatno izobraževanje s področja te pravne veje v Rim, kjer sem dobil širino znanj in poglobitev. Kanonsko pravo se ukvarja s cerkveno zakonodajo Katoliške Cerkve, zakramenti, kaznimi, poroko, privilegiji, versko svobodo, skratka z vsem, kar zadeva krščenega človeka, ki ga vežejo kanoni (členi) Zakonika cerkvenega prava.«

Koliko vam to znanje lahko koristi pri vašem delu? Verjetno bolj glede odnosov v Cerkvi?

»V najrazličnejših dilemah ter pravnih zagatah cerkvenega življenja se name kdaj obrnejo sobratje duhovniki, ki povprašajo za nasvet, velikokrat pa tudi novinarji. Kot kanonski pravnik se pri raziskovalnem delu posvečam odnosom med Katoliško Cerkvijo in državo, ki se manifestirajo v pravici do verske svobode. To so recimo vprašanja evtanazije, ugovora vesti, blagoslovov, sodelovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov in verskih skupnosti, versko prehrano … Vprašanje je na tisoče in vsa nas zadevajo kot verujoče, neverujoče in kot državljane hkrati.«

Drži, da mora duhovnik imeti rad ljudi, biti rad med ljudmi in hkrati tudi biti organizator življenja, koordinator dejavnosti, vodja?

»V človekovo naravo je položena dobrota, skrb za sočloveka. To ni le lastnost duhovnika, ampak vsakogar. Delo z ljudmi je izredno lepo. Vsak ima kak talent in lahko mu ga pomagamo odkrivati ali pa plemenititi. Kot voditelj župnije seveda usklajujem življenje v naši skupnosti, a z odličnimi prostovoljci je naše bivanje homogeno, življenje ima smisel. « 

Še vedno veliko pozitivne energije

Kako je s tem pri vas? Kaj ste spoznali v letih, kar ste v Malečniku?

»Delno sem na vaše vprašanje že odgovoril. Veseli me delo z ljudmi, sploh ko vidim, kaj so pripravljeni narediti za župnijo, za kraj, za naše odnose. Čutimo pripadnost nekemu geografskemu okolju, pripadnost drug drugemu, pripadnost župniji, kjer se že 800 let v svetiščih zbirajo ljudje in iščejo smisel življenja ter upanje.«

Slišijo se hvale, kaj vse ste naredili. Kaj se vam zdi najpomembnejše?-

»Da skupaj gradimo skupnost, kjer smo radi. Vsi dogodki, ki jih pripravljamo na prostovoljni osnovi, vsa srečanja, vse, kar nas dela boljše, je pomembno. Naša pesnica in pisateljica Berta Golob je nekoč dejala: »Živimo iz dneva v dan, a ne tja v en dan.« To je bistvo: da lahko po vsakem dnevu rečeš: Danes sem naredil nekaj dobrega za druge.«

To, da so ljudje pripravljeni pomagati, delati za skupnost, je v času, ko nas prevladujoči način življenja sili k egoizmu, velika stvar, kajne?

»Sprašujem se o tem, kaj človeka dejansko sili k egoizmu, zagledanosti vase. Nekateri se izgovarjajo na pandemijo, pa mislim, da je problem daljši. Vsega je preveč, velika darila za praznike pa so zgolj mašilo za notranjo praznino. Nekateri se bojijo odnosov, gledajo v tla, namesto da bi pozdravili človeka ob poti. Pa bi s tem naredili veselje sebi in tistemu, ki gre mimo. Kako premagati samozadostnost je veliko vprašanje, kljub vsemu pa vidim, da se med ljudmi pretaka veliko pozitivne energije, veselja do življenja in to je treba širiti.«

Iz katerega obdobja so katakombe pod cerkvijo, ki vabijo popotnike v Malečnik, čemu so služile?

»Katakombe pod našo cerkvijo sv. Petra v Malečniku je dal leta 1730 skupaj s cerkvijo postaviti takratni župnik dr. Janez Krstnik Sittich. V njih je oltar z relikvijami svetega križa iz Jeruzalema, kar daje jasno znamenje, da se je v katakombah od nekdaj obhajala sveta maša za pokojne. V njih je kar 64 grobnih niš, nekatere so zapolnjene s telesi umrlih duhovnikov in dobrotnikov cerkve. Leta 2020 smo katakombe počistili, vanje napeljali električno razsvetljavo in zasteklili kostnico. Od takrat naprej so namenjene organiziranim ogledom, bogoslužju in koncertom. Na naši spletni strani se je mogoče vedno prijaviti za ogled. Ogromno skupin in posameznikov nas obišče vse dni v letu. «

Praznik miru in topline

December je v Cerkvi vesel mesec. Kaj svetujete, kako ga preživeti?

»Pravzaprav ga ni več kaj dosti ostalo. Za nas je adventni čas čas pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa. Jezus je edini pravi razlog božiča, vse drugo so nadomestki. Če se Jezus pred 2000 leti ne bi rodil, ne bi imeli danes kaj praznovati. In veselo sporočilo njegovega rojstva je napolnilo ves svet ter ga napolnjuje še danes. Z upanjem, ki ga prinaša.«

Božič je, tako mnogi rečejo, tudi družinski praznik. Božiček pod jelko prinese darila, doma kuhamo, pečemo ... Kaj pravite o Božiču zunaj cerkve? Kaj o komercializaciji?

»Lepo je videti, da vsa mesta, vse vasi praznujejo. Ogromno je lepih adventnih sejmov – danes jih pretežno imenujemo bazarji. Tudi pri nas v Malečniku smo ga imeli tri vikende zapored. Ljudje iščejo družbo, prihajajo skupaj, da doživijo lepoto srečanja, vsi čutimo, da je v tem mesecu nekaj drugače. Vedno več je luči. Skoraj ni hiše, pred katero ne bi migljale lučke. Vsi smo v pričakovanju božiča in v srcu čutimo, da nam ta praznik prinaša toplino in mir.«

Kaj boste na božični večer in za božično kosilo imeli na mizi v župnišču?

»Na božični večer za kaj takšnega malo časa. Ob 18.00 bomo v župnijski cerkvi obhajali otroško polnočnico, sledijo pa še zadnje priprave za odhod z baklami in lučkami k »ta pravi« polnočnici v našo romarsko Marijino cerkev na Gorci, ki je bila lani z duhovno sorodstveno vezjo pridruženi papeški baziliki Marije Velike v Rimu. 

Tja pride ves kraj in mnogi iz mesta Maribora, ki želijo doživeti pristnost praznika. Skupaj bomo zapeli sveto noč in si voščili za ta pomemben praznik. Na sam božič pa bosta v župnijski cerkvi še dve sveti maši, zgodnja, pastirska ji tudi rečemo, ter praznična ob 10. uri. 

Po tem pa se bom pridružil mojim domačim na prazničnem kosilu. To je že kar dolga tradicija – prelepa, nepozabna. Družina je temelj. Lepo je opazovati majhne nečake, ki božič doživljajo na otroški način. Ob tem se spomnim svojega otroštva, ki je bilo za te praznike najlepše.«  

Ker imate odprta vrata župnišča in prostore za obiske, bodo v prazničnih dnevih k vam prihajali ljudje?

»Vedno prihajajo in radi pridejo. To me najbolj veseli. Minuli petek smo obhajali še zadnje letošnje zornice. To so jutranje svete maše, ki se začnejo ob 6.00. Potekajo samo ob soju sveč. Cerkev je polna. 

Vse nato povabimo v župnišče na zajtrk in prostor je skoraj premajhen. To je skupnost. Hvaležen sem vsem, ki sodelujejo s pripravami, s peko, pogostitvijo, bogoslužno dejavnostjo, vsem in vsakomur, ki med nas prinaša veselje. Vsak človek je dar.«  

Je res, da nameravate urediti prenočišča za popotnike?

»Smo ga že uredili. Rezidenca Sv. Peter obratuje od maja naprej. Kar lepo število gostov, popotnikov je prenočilo pri nas iz najrazličnejših delov sveta.«

Sveto leto na Gorci

Kaj še načrtujete? 

»Pred nami je slovesno praznovanje svetega leta, ki ga je razglasil papež Frančišek. To bo izredno močan trenutek za življenje vsakega vernika. Sveta leta potekajo le vsakih 25 let, kar pomeni, da človek v povprečju doživi tri, redkeje štiri sveta leta. To so posebna leta, ko Cerkev na široko odpre zaklade milosti in deli svetoletne odpustke. 

Sveto leto 2025 bo na sveti večer v Vatikanu začel papež Frančišek, po vseh škofijah sveta pa ga bodo nato slovesno začeli škofje. V naši Marijini cerkvi na Gorci v Malečniku bomo ta poseben trenutek zaznamovali na novega leta dan s slovesno sveto mašo za sveto leto ob 10.00. 

Sodeloval bo župnijski pevski zbor in predstavniki župnije, ki bodo v procesiji pred oltar prinesli posebna znamenja. V tej cerkvi je mogoče od lanskega leta naprej prejeti popolni odpustek, v svetem letu 2025 pa bodo verniki v njej lahko prejeli še svetoletni odpustek, zato vse vabim, da pridejo k Mariji na Gorco. Na naši spletni strani www.zupnija-malecnik.rkc.si je vse podrobno razloženo. Tam najdete še druga naša vabila in aktivnosti ter tudi posebne, unikatne spominke.«  

Še kakšno božično in novoletno sporočilo?

»Ko pripravljamo skromna božična darila za naše najbližje, postavimo pod smrečico še darilo za človeka v stiski. Lahko je v obliki položnice za dobrodelen namen, lahko je kaj drugega. Obdarimo nekoga, ki ga ne poznamo. 

Nekoč, ko se hiš še ni zaklepalo, je bil pri vsaki mizi prostor še za reveža, popotnika. Danes je drugače, a duh dobrodelnosti pa še ostaja. Poiščimo, osrečimo tega popotnika in največje zadovoljstvo bomo v svojem srcu doživeli sami.«