Mariborski pasji park je zaradi dotrajane ograje, slabega vzdrževanja in neprimernega dogajanja, ki se tam odvija, vse pogosteje tarča kritik uporabnikov.
Maribor je pred leti dobil svoj prvi pasji park, ki je urejen na Taboru, na zelenici med vojašnico in športnim parkom. Na približno tisoč kvadratnih metrih sta dva ločena ograjena prostora, namenjena manjšim in večjim psom, obiskovalcem pa so na voljo tudi klopi, pitna voda, koši in vrečke za pasje iztrebke.
Park je bil zasnovan kot prostor, kjer lahko lastniki pse v urbanem okolju varno spustijo s povodca. A pričakovanja številnih uporabnikov se očitno niso povsem uresničila.
Že dalj časa se namreč vrstijo pripombe zaradi dotrajane ograje, pomanjkljivega vzdrževanja, skromne opreme in dogajanja, zaradi katerega naj bi se nekateri lastniki psov obisku parka celo izogibali.
Med predlogi videonadzor in vstop z elektronskim ključem
O težavah je na seji mariborskega mestnega sveta spregovorila tudi mestna svetnica Leonida Polajnar, ki je ocenila, da je park zaradi več pomanjkljivosti postal neuporaben.
Med drugim je opozorila na slabo izvedbo ograje, skozi katero lahko psi pobegnejo, neustrezne higienske razmere, pomanjkanje nadzora in neredno vzdrževanje.
Po njenih navedbah se v parku pogosto zadržujejo iste skupine ljudi, katerih vedenje naj bi pri drugih uporabnikih vzbujalo nelagodje in strah. Omenila je popivanje, kajenje prepovedanih substanc in pse, ki naj bi bili medtem brez ustreznega nadzora.
Polajnar je občini predlagala več ukrepov, s katerimi bi lahko po njenem mnenju uporabo parka bolje uredili. Med njimi so registracija uporabnikov, vstop z elektronskim ključem, videonadzor, časovna omejitev vstopa, redno razkuževanje prostora, pogostejša košnja in postavitev višje ograje.
Občina priznava, da je ograja dotrajana
Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da za košnjo, vzdrževanje zelenice ter popravila ograje skrbi Nigrad, medtem ko je Snaga pristojna za klopi, praznjenje košev in zagotavljanje vrečk za pasje iztrebke.
Kot priznavajo, je ograja na posameznih odsekih že tako dotrajana, da je ni več mogoče smiselno sanirati zgolj z manjšimi posegi.
»Ker je ograja na posameznih odsekih dotrajana, da je ni več mogoče smiselno sanirati z manjšimi popravili, je Mestna občina Maribor že preverila stroške njene celovite zamenjave,« so za Mariborinfo pojasnili na občini.
Kdaj bi lahko do zamenjave dejansko prišlo, niso navedli. Prav tako niso konkretno odgovorili, kako pogosto se v parku izvajajo košnja, čiščenje in pregledi opreme.
Glede navedb o ustrahovanju obiskovalcev, uživanju prepovedanih substanc in drugem neprimernem vedenju pa na občini spomnijo, da so na vhodu v park zapisana pravila uporabe in poudarjajo, da je za ukrepanje pristojna policija.
Ostalih pripomb in predlogov mestne svetnice, o katerih smo povprašali občino, ta ni komentirala.
Pasja parka načrtujejo tudi na Teznu in ob Pekrskem potoku
Ob odprtju parka je bilo govora tudi o vzpostavitvi podobnih površin v več mestnih četrteh, vendar se širitev mreže pasjih parkov ni nadaljevala, kot so pričakovali nekateri občani.
Mariborska občina odgovarja, da je umeščanje novih parkov zahtevno. Treba je namreč najti dovolj veliko zemljišče, ki je skladno z občinskim prostorskim načrtom, obenem pa mora biti na območju, kjer je dovolj potencialnih uporabnikov.
Trenutno v okviru participativnega proračuna preučujejo ureditev novega pasjega parka na Teznu. Po navedbah občine je analiza pokazala, da sta za takšno ureditev primerni dve lokaciji, vendar za zdaj niso razkrili, kje natančno sta in kdaj bi se lahko začela izvedba.
Še en pasji park je predviden v sklopu projekta Park ob Pekrskem potoku. Tam naj bi uredili približno 600 kvadratnih metrov veliko ograjeno površino. Ograja bo po načrtih visoka 153 centimetrov in ozelenjena s popenjavkami.
