Proračun občine Maribor za leto 2027 zastavljen v višini 233 milijonov evrov.
Mariborski mestni svetniki so na današnji seji opravili prvo branje proračuna mestne občine za naslednje leto, ki je zastavljen v višini 233 milijonov evrov. Nekateri so imeli sicer pomisleke glede sprejemanja proračuna za naslednje mandatno obdobje, pa tudi glede predvidenega novega zadolževanja občine, a na koncu nihče ni glasoval proti predlogu.
Proračun za leto 2027 je zastavljen v višini 233,2 milijona evrov, kar je 36 milijonov manj kot v trenutno veljavnem proračunu za letos. Prihodki so načrtovani v višini 206,2 milijona evrov, iz letošnjega leta naj bi prenesli dva milijona evrov, ob tem pa predvidevajo še možnost dodatnega zadolževanja za največ 25 milijonov evrov.
»Neto zadolžitev bi pri tem znašala samo 14,2 milijona evrov, saj se na odhodkovni strani pričakuje odplačilo glavnic v višini 10,8 milijona evrov,« je pojasnila Alenka Tovornik iz občinskega urada za finance in proračun.
Odhodki so načrtovani v višini 222,4 milijona evrov, od tega naj bi šlo 80,6 milijona evrov za investicije in investicijsko vzdrževanje, kar je po besedah Tovornik nad slovenskim povprečjem.
Različna mnenja glede proračuna
V Gibanju Svoboda so po besedah vodje svetniške skupine Davorke Pregl ocenili, da je »odgovorno sprejemanje takšnega proračuna«. Predstavnica Socialnih demokratov Alenka Iskra je predlog označila za razvojno naravnan.
Bolj kritični so bili v SDS. Po besedah vodje te svetniške skupine Milana Mikla proračun »ponovno temelji na velikih obljubah, a ostaja odprto vprašanje izvedljivosti«.
Mestna svetnica iz vrst Demokratov Vladimira Cokoja je županu očitala nerealno načrtovanje in zadolževanje na pamet, po njenih besedah pa skrbi predvsem skupni dolg občine, ki bo konec leta dosegel več kot 131 milijonov evrov.
»Proračun se sprejema tik pred lokalnimi volitvami, s čimer se prihodnjemu županu in mestnemu svetu omejuje manevrski prostor pri določanju razvojnih prioritet mesta,« je, podobno kot še nekateri drugi, opozoril Mikl. Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) je zato predlagala celo umik te točke z dnevnega reda današnje seje. Kot je dejal njihov predstavnik Stojan Auer, bi s sprejetjem proračuna župana, ki bo izvoljen na jesenskih volitvah, omejili za celotno leto prvega mandata.
Župan Saša Arsenovič je ponovil, da želijo tako zagotoviti nemoteno nadaljnje izvajanje razpisov na področju sociale, kulture in športa ter evropskih projektov. »Ne glede na to, kdo je župan, mora mesto funkcionirati naprej,« je dejal.
Po njegovih besedah ostaja še čas za prilagoditve do drugega branja, ki je predvideno septembra, novoizvoljeno vodstvo občine pa lahko že takoj po prevzemu položaja sprejme rebalans proračuna. S tem se je strinjala tudi večina mestnega sveta in na glasovanju podprla predlog v prvem branju z 32 glasovi za in nobenim proti.
Mestni svet je danes dal tudi soglasje k sklenitvi pravnih poslov zadolževanja občine v višini 23,7 milijona evrov, ki je predvideno v letošnjem proračunu. Odplačilo je načrtovano v 15 letih.
Občina zadolževanje prilagaja sproti
Župan je povedal, da dejansko zadolževanje sproti prilagajajo. Tako je v letu 2025 mestni svet potrdil možnost zadolževanja za 25 milijonov evrov, a so ga dejansko najeli za dobrih šest milijonov evrov manj, ker so od države dobili dodatna sredstva za Center Rotovž. Po njegovih besedah je zadolževanje potrebno za izvajanje investicij, tudi zaradi neustreznega financiranja izvajanja obveznih nalog s strani države. Zaenkrat nimajo težav z odplačevanjem dolga, je zatrdil.
Na začetku seje so mestni svetniki in svetnice potrdili mandat nadomestnemu članu mestnega sveta, ki bo do volitev konec leta nadomestil vidnega člana SDS Franca Kanglerja. Ta je odstopil, ker je postal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, ta funkcija pa je nezdružljiva s svetniško. Na njegovo mesto je sedel Aleš Antolinc.
