Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah ali skrajšano Vitomarci je ena najmanjših slovenskih občin, ki s prazničnimi lučkami in povezano skupnostjo dokazuje, da majhnost ni ovira za velike ideje in toplo praznično vzdušje.
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah se na seznamu velikosti 212 slovenskih občin uvršča med zadnjih deset najmanjših. A če že govorimo o številkah, če bi tukaj želeli prešteti vse praznične lučke, bi jih najverjetneje šteli v milijonih.
»Dobrodošli na lučke Pr' Andraži,« je povabila Darja Vudler Berlak, županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Ko smo jo vprašali, koliko lučk letos sveti v občini, je dejala: »Mislim, da ogromno – težko bi ocenila številčno. Mislim pa, da tisočkrat več, kot je občanov pri Svetem Andražu.«
V Svetem Andražu na čudeže ne čakajo, temveč si jih, kot pravijo, raje ustvarijo sami. Pred leti je bila dovolj le prava ideja in dva človeka, da se je celotna občina povezala v prazničnih lučkah. Ta ideja pa, kot mnoge odlične zamisli, ni nastala nikjer drugje kot v domači gostilni.
»Verjetno midva, ne? Sva bila pri šanku, ko sva se dogovarjala,« sta povedala Franc Čuček in Slavek Toš.
Med seboj ne tekmujejo, temveč se povezujejo
Praznični sij lučk v Svetem Andražu osvetljuje ne le kapelice, hiše, ograje, drevesa in grmovje, temveč tudi dvorišča in vrtove. Majhne in velike, pisane in bele lučke tam pričarajo pravo praznično pravljico.
»Bratranca sta nam pomagala jaslice delati, brata sta pomagala atiju, jaz pa sem mami pomagala kekse peči,« je povedala Zala Černel. Pri okrasitvi in napeljavi lučk sta pomagala tudi njena brata Andraž in Jakob:»Jaz sem atiju pomagal jaslice delati in veliko lučk.«
Vse, kar je videti v občini, je rezultat večmesečnega dela posameznikov in celotne skupnosti.
»Res je, vse smo sami naredili,« je dejala občanka Jasna. Slavek Toš pa je dodal: »Čez vikende je čas za take akcije. Med tednom ni časa, med vikendi smo se zbrali popoldan in smo začeli z idejami – malo sem, malo tja, malo višje, malo nižje, da bo nekak izpadlo.«
Občani Svetega Andraža ne tekmujejo med sabo, temveč se povezujejo. »Včasih me kdo vpraša – kaj tekmujete med sabo? Ne, sploh ne! Mislim, da se prej povezujemo, kot pa tekmujemo,« je pojasnil Milan Černel. »Ko je mož imel glavnino dela, smo mi prinašali lučke in šli po mah. To je bila priložnost, da se več pogovarjamo, tudi skregamo,« je povedala Andreja Černel. »Ampak tudi to je del življenja, to je tisto, kar šteje.«
Županja Vudler Berlak je na svoje občane izjemno ponosna: »Ne morem pokazati, kolikor sem ponosna in zadovoljna, res sem ponosna na njih.«
Majhnost je lahko tudi prednost
V majhnih občinah, kjer se ljudje dobro poznajo, so vezi močnejše in trenutki, kot so smeh, objemi ter čas za sočloveka, izrazitejši kot v večjih mestih, kjer vse to pogosto zbledi.
»Skupnost je veliko bolj povezana, ljudje se hitreje kaj zmenimo. To je plod ljudi, občanov,« je povedal Amadej Gavez. »Res smo mala občina, ampak povezana,« je dodal Danilo Pučko. Milan Černel je izpostavil: »Ta povezanost, ta majhnost ima prednost.« Županja pa je zaključila: »Mi nimamo nekih uradnih ur na občini. Vedno so ljudje dobrodošli, kar pridejo. Sodelujemo, imamo ogromno društev, ki prirejajo čudovite prireditve. Mislim, da ni občana, ki ne bi bil vključen v katero izmed društev.«
Če vas pot zanese proti Ptuju, jo podaljšajte še malce naprej – v Vitomarce. Sprehod pod neštetimi zvezdami, ki jih ustvarjajo praznične lučke, bo za vedno ostal v vašem spominu.
