Muzej norosti bi se iz gradu Cmurek, ki je v lasti zavoda Hrastovec, moral izseliti 25. februarja. Svet zavoda Hrastovec pa se je ne nazadnje le odločil, da Muzeju norosti lahko izvaja svojo dejavnost v gradu še tri mesece.

Muzej norosti bi se, kot smo že poročali, iz gradu Cmurek moral izseliti 25. februarja. Svoje delovanje bi morali na gradu Cmurek prekiniti, saj naj grad ne bi bil več varen za delovanje muzeja v njem, problematičen pa je bil tudi poseg v steno gradu, saj je ta brez kulturnovarstvenega soglasja, ki ga predvideva zakon o varstvu kulturne dediščine, prepovedan.

Muzej norosti je ostro nasprotoval zahtevam Socialno varstvenega zavoda Hrastovec za izselitev iz gradu Cmurek, v njihovo podporo pa so februarja dobili tudi precej pisem podpore.

Pridobili so čas za iskanje rešitev

Predsednik sveta zavoda Socialno varstvenega zavoda Hrastovec Kristjan Ploj potrjuje, da so zamrznili odločitev prejšnjega sveta, da se mora Muzej norosti iz gradu Cmurek izseliti do 25. februarja. 

Rok so podaljšali za tri mesece, torej do konca junija, v tem času pa bodo skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iskali rešitve, ki bodo sprejemljive tako za zavod Hrastovec kot tudi za Muzej Norosti. 

Njihov glavni cilj pa naj bi bil najti rešitev, ki bo ustrezala tako Muzeju norosti kot tudi razbremenila zavod Hrastovec financiranja in skrbi za grad Cmurek.

Ob vsem tem pa preverjajo tudi zakone, saj nobena odločitev ne more pasti brez upoštevanja dejstva, da sam grad varuje zakon o varstvu kulturne dediščine.

Ploj še poudarja, da že res, da je rok kratek, »a verjamem, da bodo vseeno lahko prišli do skupne rešitve«.

V Muzeju norosti pa kljub temu ostajajo skeptični: »Ker to rešitev imenovana deležnika iščeta že najmanj od leta 2018, v Muzeju norosti predlagamo, da se iskanje rešitve razširi na več resorjev oziroma na vlado.«

Muzej norosti vidi podaljšanje roka za izselitev »kot znak upanja, da bo novi svet zavoda, ki bdi nad delom direktorice Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, pripravljen na dialog in bo spoštoval prizadevanja Muzeja norosti, ki so v prvi vrsti v korist stanovalcem Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Zelo si želimo, da bi končno v tej veliki instituciji dobili sogovornika in da bi končno prevladal razum in sodelovanje, ki ni le v korist lokalne skupnosti, ampak tudi in predvsem v korist velikega zavoda in države, ki si skladno z evropskimi zavezami o dezinstitucionalizaciji mora prizadevati za zaprtje svojih prevelikih enot in potrebuje roko takih organizacij, kakršna je Muzej norosti, kjer razvijamo podporno okolje za integracijo ljudi, ki so po desetletjih življenja v njihovem zavodu izgubili socialne veščine, socialne mreže in tudi po odhodu iz zavoda težko uresničujejo pravico do življenja v običajni skupnosti.«

Zavod Hrastovec nima interesa po upravljanju gradu

Ploj pojasnjuje, da je za zavod Hrastovec grad Cmurek kot tudi delovanje Muzeja norosti v njem, finančno breme: »Če bi država dala sredstva, bi bilo to drugače. Zdaj pa porabljamo denar iz zavoda, denar namenjen našim oskrbovancem, za vzdrževanje nepremičnine, s katero Hrastovec nima nič. Čeprav se sliši grozno, denar moramo porabiti racionalno, ne pa za vzdrževanje kulturnih spomenikov.«

V tem duhu se zdi najverjetnejša rešitev, da grad Cmurek prodajo zasebnemu investitorju. »Ministrstvo za kulturo nima sredstev in pa želje, da bi to prevzelo v upravo. Najverjetneje bo treba iskati zasebnega investitorja,« še meni Ploj.

Pred nekaj leti se je sicer za grad Cmurek že zanimal zasebni investitor iz Avstrije. Prodaja gradu pa kljub temu ni stekla, saj so se pojavile težave pri predkupnih pravicah, prav tako pa se je pojavljala skrb, da grad tako ne bi ostal več »naš«, slovenski.

Muzej norosti do obljubljenega konsenza ostaja skeptičen

V Muzeju norosti niso le skeptični do Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, temveč tudi do ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

»Iz medijev smo izvedeli tudi, da državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič, še ni slišal za naš Regijski center za dezinstitucionalizacijo. Zato bomo na grad Cmurek ponovno povabili tudi njega - upamo, da se bo tokrat odzval -  da se iz prve roke in na kraju samem seznani z našimi aktivnostmi, potem bo - verjamemo - razumel, da je naše prvo poslanstvo prav na področju sociale, to je socialnega vključevanja in koordinacija oskrbe v skupnosti za ljudi z oviranostmi in za stare, temu pa sledi organizacija kulturnih in umetniških dogodkov, pa tudi organizacija konferenc in strokovnih posvetov, posredovanje izobraževalnih vsebin, vezanih na socialno varstvo, študentom s področja socialnega dela, pedagogike, etnologije in kulturne antropologije in drugim, pa tudi skrb za kulturni spomenik in promocija naravne dediščine vezane na reko Muro. Tako pač je, če gradiš skupnostni prostor in si prizadevaš, da bi vsak v njem našel kaj zase in vanj tudi prispeval.«

V Muzeju norosti tako pozivajo, da naj interdisciplinarnosti ministrstva in zavod »ne zlorabljajo kot priročni izgovor, da potemtakem nihče ni odgovoren za Cmurek, ki je v državni lasti. V njem lahko svojo odgovornost prepoznajo številni resorji. Tudi Cmurek rabi očitno medresorski dogovor na ravni vlade. Ministra Cigler Kralja pozivamo, da se kot izkušen nevladnik in pristojen za resor, na katerem prvenstveno delujemo, zavzame za sestanek in iskanje rešitve na ravni vlade.«

Opozarjajo na dolgoročno ureditev statusa in pravnega razmerja. V Muzeju norosti razlagajo, da šele s tem lahko »omogočijo izvajanje nujno potrebnih vsebin za lokalno okolje, za uresničevanje evropskih smernic, za gospodarstvo v lokalnem okolju, za ohranitev kvalitete življenja na podeželju, ob meji, v Evropi. K temu moramo pristopiti vsi pomembni in vključeni akterji, da najdemo skupne rešitve v dobro izvajanja poslanstva zavoda Hrastovec in zavoda Muzej norosti, tudi za potrebno skupno delo v prihodnje.«

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Neviden (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Jaz sem p mislil da je v Brdu pri kranju.

Rival (nepreverjen)

Verjamem, da na OŠ Gustav Šilih tega niste jemali.

In reply to by Neviden (nepreverjen)

Starejše novice