Ste se te dni že kaj mudili v gozdu? Če boste na sprehodu, se pozorno ozrite naokoli, mogoče se vam nasmehne sreča in tudi vi zagledate kakšnega jurčka.
Strastni gobarji so te dni na družbenih omrežjih že ponosno razkazovali svoje prve 'trofeje', saj se je že začela gobarska sezona.
Jurčki že rastejo, kot nori
Za mnoge kralj gob poletni jurček ali Boletus reticulatus je že pokukal na površino. Raste predvsem v času zorenja pšenice, zato se mu pravi tudi pšeničnik.
Prepoznamo ga po klobuku premera od pet do 20 centimetrov, ki je ves prekrit s fino žametno kožico svetlo rjavkaste barve.
Trosovnica je sestavljena iz cevk, luknjice so drobne, najprej bele barve, nato postanejo rumene in v starosti olivno zelene barve.
Pri starih gobah so te precej velike, saj omogočajo odpadanje lažje odpadanje trosov.
Bet v višino meri od sedem do 15 centimetrov, je valjaste oblike, v dnišču običajno zožen, svetlo rjave barve in prekrit s fino drobno mrežico iz belkastih vlaken.
Priljubljeni jurček raste vse od maja do oktobra, najpogosteje ga najdemo v listnatih gozdovih, predvsem pod hrasti.
Kaj vse lahko že najdemo?
Če ste mislili, da lahko na gobe naletite le jeseni, ste se krepko motili. Tudi junija se lahko v vaši košari znajde pestra paleta.
Junija lahko predvsem nabiramo kukmake, od poljskega, dvotrosnega, mestnega, travniškega pa vse do obalnega. Uspevata pa tudi že luknjičasta hladetinka in oranžne latvice.
Tudi v gozdu veljajo posebna pravila
Preden se odpravimo v gozd, je treba poskrbeti za primerno obutev in oblačila, pa tudi za zaščito proti klopom, s sabo je pa treba vzeti košaro za nabiranje gob in nožek z metlico.
Gobe nikakor ne nabirajte v plastične vrečke, saj v njih zelo hitro postanejo zatohle, začnejo se razkrajati in tako postanejo neprimerne za uporabo.
Previdno, kaj daste v košaro
Pri nas poznamo okoli sto vrst strupenih gob, zato nabirajte le gobe, ki jih poznate.
Previdno predvsem pri nabiranju kukmakov, ki so precej podobni zeleni mušnici, smrtno strupeni gobi.
Zelo strupena pa je tudi poljska koprenka, panterjeva mušnica, koničasta mušnica, rdeča mušnica, vražji goban ...
To so simptomi zastrupitve z gobami:
- bolečine in krči v trebuhu,
- slabost in bruhanje,
- driska in huda žeja,
- močno znojenje,
- motnje zavesti,
- halucinacije,
- upočasnjen ali pospešen srčni utrip,
- vročina,
- glavobol
- in zmedenost.
Inkubacijska doba pri zastrupitvi z gobami je čas, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve.
Če je ta čas kratek, zastrupitev še ni tako nevarna, z bruhanjem lahko izpraznimo želodec in s tem odstranimo strupe. Bolniku je po tem treba dati nesladkan čaj.
Nabrane gobe morajo imeti razvidne morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto, prepovedana je uporaba pripomočkov, ki bi lahko poškodovali rastišče ali podgobje,
Nabrane gobe moramo grobo očistiti že na rastišču.
Pri iskanju gob je pomembno, da ne uničujemo gozdnih tal, gob nikakor ne smemo brcati, poleg tega pa poskušamo biti čim bolj tihi, saj so v gozdu živali, ki jih hrup vznemirja.
Ne nabirajte premladih, saj še niso utegnile odvreči trosov, pa tudi stare raje pustite v gozdu, saj boste omogočili njihovo razmnoževanje.
V enem dnevu lahko naberemo dva kilograma gob in eno, v nasprotnem primeru nas lahko doleti zajetna kazen. Globa za pretirano nabiranje gob znaša 200 evrov.
Ta se pa lahko povzpne celo višje. Posamezniku, ki zavestno uničuje zavarovane vrste gliv, jih prodaja ali poseduje na kakršen koli način, se lahko izreče zajetna kazen, za neupoštevanje pravil lahko bo tako potrebno odšteti vse od 250 do vrtoglavih 2500 evrov.
Pozor! Tudi za nepravilno parkiranje in nabiranje zaščitenih gob kot sta na karželj in kraljevi goban lahko prejmemo kazen.
Prodam parcele nasadov jurčkov na bistriškem Pohorju.