Podoba Poštne ulice se je tekom let korenito spremenila. Se je še spomnite iz časov, ko je tam vladalo mrtvilo?
Podoba Poštne ulice se je v zadnjem desetletju izjemno spremenila. Iz nekdaj mrtvega centra je skupina vztrajnih Mariborčanov pod skupnim imenom Društvo za revitalizacijo mestnega jedra Poštna ulica dosegla na eno samo ulico zvabiti skoraj celotno populacijo zabave željnih Mariborčanov. A njeni začetki so bili dokaj borni. Se še spomnite Poštne nekdaj, preden je postala simbol za zabavo na nivoju velikih mest?
Poštna pred “Poštno”
Sicer je na Poštni že prej stalo nekaj lokalov, a so se hitro zaprli. Spomnimo, na mestu, kjer danes stoji novo odprta restavracija Fudo, je včasih stala trgovina z oblačili Wit Boy, potem pa trgovia z bio prehrano. Pred boemskim Piafom je prej stal prav tako boemski, a zagotovo manj obiskan antikvariat, ki se na Poštni “preko pločnika” sicer nahaja še danes. Pred današnjo Isabello je tedaj stala trgovina Promontana z alpinistično opremo, potem še trgovina Cent Shop, ki ji prav tako ni uspelo obdržati odprtih vrat. Tedanja kavarnica City Café se je danes z izdatno spremembo lokala preimenovala v City Light Café. Na ulici naj bi že tedaj pekli hamburgerje, in sicer v tedanji gostilnici Popaj, kasnejši Hadžiji in današnji Baščaršiji s slavnimi sarajevskimi čevapčiči. Še pred tem pa je na tem območju stala čajnica, katere čar je na ulici duhov hitro preminil.
“Prej je to bila ulica duhov”
O začetkih Poštne, kakor jo poznamo danes, smo za pogovar izbrali Rosvito Šeruga, vodjo famozne Hude kave, ki se dobro spominja dni stare Poštne in v čigar lokalu so tudi prvi začeli z živo glasbo, ter predsednico omenjenega društva. “Spomnim se, da je prej to bila ulica duhov, po njej bi me bilo strah sami hoditi ponoči,” se spominja Šeruga. Četudi sta na ulici s Hudo kavo vred prej stala že Patrick’s Pub, ki svoja vrata odpira še danes, in predhodnik City Light Cafeja, so mnogi mnenja, da so se prav v Hudi kavi pričeli zametki današnje Poštne.
“Marca bo 12 let odprtja Hude kave. Prvi dve leti od lokala nisem imela skoraj nič, a smo se zelo trudili. Spominjam se, da smo uprizarjali razne prireditve, k nam so denimo prišli bruhalci ognja …”
Zagon Poštne z odrom EPK
Čeprav gre za precej majhen lokal, so mnogi glasbeniki v živo nastopili kar v notranjih prostorih, lokal pa se je sčasoma napolnil. Vodja Hude kave se spominja, da je v tistih zametkih v HK pričel hoditi Luka Kreže, sin pokojnega Smiljana Krežeta, znanega mariborskega producenta in organizatorja številnih prireditev. Kreže starejši je tako Poštno prepoznal za nov morebiten hit Maribora in se angažiral, da bi na Poštni odprli oder v okviru EPK. To se je tudi zgodilo, potem ko so vodje vseh lokalov na Poštni leta 2011 prejeli klic organizatorjev EPK in jih povabili na sestanek. Takrat je bila v mestu predvidena postavitev sedmih odrov, a organizatorjem ni bilo povsem jasno, kaj z odrom na Poštni, zaradi raznolikosti lokalov, sploh storiti. A na koncu je prav ta oder po besedah Šeruge še edini ostal kot del dediščine EPK.
Kmalu božična okrasitev Poštne?
Šeruga je za Mariborinfo zaupala, da pravkar potekajo dogovori z MOM glede morebitne božične okrasitve Poštne ulice. Žal pa programa celotne Poštne, kakor smo ga vajeni od maja do oktobra, sedaj ne načrtujejo. Veliko prireditev bo namreč potekalo na Trgu Leona Štuklja, zato se jim ne izplača izvajati še svojega programa. Sicer pa bodo posamezni lokali izvajali svoje programe, ki jih najdete na njihovi Facebook strani.
“Življenje Poštne plačamo iz svojega žepa”
Vsakomur, ki misli, da so prireditve Poštne nekaj samoumevnega, kar denar tako ali tako gre iz žepov MOM, naj povemo, da je v precejšnji zmoti. “Investitorji smo mi sami,” trdi Šeruga in nadaljuje: “Za to, da se na Poštni nekaj dogaja, vodje lokalov sredstva trgamo iz svoje lastne plače.” Tudi špekulacije, da naj bi zaradi pritožb dveh stanovalcev iz Glavnega trga oder na Poštni obratoval le do desete ure zvečer, so bile po besedah Šeruge nič več kot pogovori. “Rekli so nam, da ‘se to lahko zgodi’, a menim, je občini ohranitev vrveža in življenja mariborskega centra v precejšnjem interesu.”
