Zanimanja za sezonsko delo v kmetijstvu je iz leta v leto manj, kaj so razlogi?
Bliža se čas obiranja jabolk, grozdja in ostalega pridelka, zato številne kmetije in zadruge iščejo sezonske delavce. A to ni tako lahko, kot si marsikdo predstavlja. Odziv na te ponudbe je, kar se tiče Slovencev, majhen, zato si iskalci pomagajo s pomočjo iz tujine.
Matej Pečovnik, predsednik Kmetijske zadruga Selnica ob Dravi, nam pove, da zelo težko najdejo delavce.
»Je kar težava. Premalo se jih odzove, nobeden noče delati tega, tako da večinoma preko agencij dobimo delavce iz tujine, večinoma iz Romunije.«
V sezoni tako v Selnico ob Dravi pride okoli 50 tujcev, ob plačilu jim priskrbijo tudi nastanitev in hrano.
Statistike ni
Temu pritrjujejo tudi v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
»Delavci prihajajo iz drugih držav Evropske unije, opažamo predvsem državljane Romunije in sosednje Hrvaške. Na Zavodu ne vodimo evidenc zaposlenih ali sklenjenih pogodb civilnega prava, zato ne razpolagamo s podatki o njihovem številu.«
Dodajajo, da na lokacijah, kjer ponudniki ponujajo sezonska dela, brezposelne osebe sproti obveščajo o ponudbi.
»Glede na stanje na trgu dela - nizka brezposelnosti in široka ponudba prostih delovnih mest je interesa za sezonsko delo v kmetijstvu iz leta v leto manj. Največ ovir predstavlja fizično zahtevno delo, ki poteka na odprtem in je vezano le na sezono.
Zato se za sezonsko delo odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo oziroma ne potrebujejo nastanitve. Za sezonsko delo se praviloma odločajo tudi osebe, ki že imajo izkušnje s tovrstnim delom.«
Sodelovanje tudi s tujino
V primerih, ko delodajalci nudijo zaposlitev za sezonska opravila, so ponudbe delodajalcev objavljene na spletni strani zavoda.
Kot še navajajo v zavodu, ne vodijo posebej podatka o tem, da je neka zaposlitev »sezonska«, ampak le, ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas. Delodajalci lahko ob oddaji sporočila o prostem delovnem mestu označijo tudi iskanje delavcev iz Evropske unije, na željo delodajalcev pa lahko prosto delovno mesto posredujejo tudi v objavo v izbrane države.
Sezonsko delo v kmetijstvu se pogosto opravlja na podlagi drugih pogodb, ki ne pomenijo zaposlitve. Izraz »sezonsko delo v kmetijstvu« tako v zadnjih letih najpogosteje povezujemo prav z začasnim ali občasnim delom v kmetijstvu.
Zavod za zaposlovanje vsako leto objavi informacije o ponudnikih začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu, saj iskalci zaposlitve po njih povprašujejo, predvsem kot možnosti dodatnega zaslužka v času iskanja zaposlitve; zato informacijo objavljajo ločeno od objavljenih prostih delovnih mest, ki so lahko namenjena le ponudbam zaposlitve.
Večinoma prihajajo iz lokalnega okolja
Ponudniki sezonskih del v kmetijstvu med letom iščejo osebe za opravljanje različnih del.
Spomladi iščejo predvsem delavce za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod ter delo v hmeljiščih, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, v jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk, grozdja.
Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji. Ponudbe sezonskega dela se med seboj razlikujejo. V zavodu razložijo, da je za nekatere lažje najti delavce (obiranje sadja), drugod je delavce tudi zaradi zahtevnosti dela težje najti (hmeljišča, obrezovanje sadnega drevja) in se delavce zagotavlja tudi iz tujine.
Obveščanje v sredini avgusta
V primeru začasnega in občasnega dela v kmetijstvu bruto urna postavka izvajalca za opravljeno uro ne sme biti nižja od 7,21 evra na podlagi odredbe o uskladitvi najnižje bruto urno postavke za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu.
Trenutno na zavodu objavljajo informacijo devet ponudnikov sezonskega dela, ki iščejo oziroma bodo za opravljanje sezonskih del v kmetijstvu iskali 285 delavcev.
Iščejo Dveri Pax, Jarenina, za obiranje grozdja, iskalce zaposlitve bodo obvestili v sredini avgusta. V tem času bodo iskali tudi v Meji Šentjur za obiranje jabolk, Danica Juhart, Zgornja Ložnica, Mojca Lešnik iz Slovenske Bistrice ter Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi.
Na območju Maribora iščejo 140 sezonskih delavcev
»Na območju Maribora po navadi gre za ista dela pri praviloma istih izvajalcih. V preteklosti smo sodelovali tudi z Benediktinskim dvorom in Univerzo v Mariboru, s Fakulteto za Kmetijstvo, ki pa letos že ima svojo ekipo sodelavcev. V zadnjem letu je potreb manj tako na nivoju Maribora kakor tudi v Sloveniji.
Če letos beležimo v avgustu na našem območju skupno potreb 140 sezonskih delavcih za obiranje sadja, smo jih v istem obdobju lani beležili 160,« so zapisali v zavodu.
V lanskem letu je bila ponudba sezonskih del sicer večja. Okoli 14 ponudnikov je iskalo nekaj več kot 700 delavcev.
Največji vpliv na gibanje potreb po sezonskih delavcih v kmetijstvu imajo po mnenju zavoda vremenske razmere oziroma dogodki, kot so pozebe ali toča, ko zaradi negativnih vplivov na sadovnjake in vinograde delodajalci potrebujejo manj delavcev ali pa jih sploh ne.
