Krvodajalska akcija je potekala danes od 8. do 11. ure, v avtobusu UKC Maribor, ki je bil postavljen pri južnem vhodu v Europark ob restavraciji McDonald's.
Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno pomoč. Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropski vrh, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.
Slovenija se lahko pohvali z dobro razvitim krvodajalstvom, dolgo in uspešno tradicijo, dobro zgrajenim sistemom krvodajalstva, zadostnim številom krvodajalcev in visoko pripravljenostjo ljudi za dajanje krvi.
Vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri
V Sloveniji 4. junija obeležujemo dan krvodajalstva, saj so na ta dan leta 1945 pri nas odvzeli in shranili prve enote krvi. Statistika pravi, da v naši državi vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. V ta namen so se v Europarku odločili, da bodo z organizacijo akcije darovanja krvi svoje obiskovalce osveščali o pomenu krvodajalstva in jih spodbujali k malemu, a plemenitemu dejanju, ki lahko rešuje življenja.
V Sloveniji krvi ne primanjkuje
»Ne moremo govoriti, da krvi primanjkuje, to bi bila napačna informacija. Mi skupaj z UKC Maribor skrbimo, da so zaloge krvi vedno konstantne,« pojasnjuje Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa Slovenije pri Območnem združenju Maribor. Doda, da je reden krvodajalec lahko vsakdo, če pa se pojavi potreba po kakšni specifični krvni skupini pa Rdeči križ neposredno pozove tiste krvodajalce, ki ustrezajo iskani krvni skupini. Prav iz tega razloga Rdeči križ vabi ljudi na redne krvodajalske akcije, da uspe vzdrževati redno, stabilno zalogo krvi.
»Ugotavljamo, da ljudje še vedno dajejo kri, vendar krvodajalce delimo v dva tipa. Prvi so tisti, ki so krvodajalci postali že pred desetletji. Ti to svojo tradicijo negujejo in so tudi redni krvodajalci, kar pomeni, da se odzovejo 3- do 4-krat letno. Drugi tip krvodajalcev pa so mlajši ljudje, ki se odzovejo, ko so spodbujeni, vendar pri njih ne zaznavamo te rednosti, ko bi sami 3-krat letno prišli darovati kri,« nas o krvodajalcih poduči Dolinšek.
Kdo lahko daruje kri?
Kri lahko daruje vsak, ki je dobrega zdravja, star med 18 in 65 let in tehta vsaj 50 kilogramov. Prav tako je pomembno, da oseba v zadnjih mesecih ni imela večje operacije ali v zadnjem letu prejela transfuzije. Krvodajalci so lahko moški, ki vsaj tri mesece niso darovali krvi, in ženske, ki krvi niso darovale vsaj štiri mesece in v zadnjem letu niso bile noseče.
»Krvodajalec mora imeti še normalen pritisk in normalno raven hemoglobina, ki pri ženskah znaša 125 in moških 135 enot,« pojasni ena izmed zdravnic na dogodku.
Akcija pred Europarkom namenjena predvsem mladim
Današnja akcija pred Europarkom je po besedah Dolinška namenjena predvsem tistim mlajšim, nerednim krvodajalcem, saj s to akcijo nekako združujejo vsakodnevne nakupne navade ljudi s prostovoljstvom.
»Krvodajalstvo je namreč najbolj enostavna oblika prostovoljstva, saj v nekem trenutku prostovoljec ponudi nekaj krvi, ki je v tistem trenutku ne potrebuje in s tem omogoči pomoč poškodovanim osebam ter izdelavo zdravil, ki jih uporabljajo hemofiliki,« pomembnost krvodajalstva opiše Dolinšek.
Kri se lahko skladišči do tri leta
»Kri, ki jo vzamemo razdelimo na krvne komponente - eritrocite in plazmo. Plazmo zamrzujemo za obdobje do treh let, eritrociti pa so po odvzemu obstojni še 42 dni,« obstojnost odvzete krvi še opiše zdravnica in doda, da povprečno krvodajalcu vzamejo 480 mililitrov krvi, ki se volumensko v telesu povrne že isti dan, proteini plazne v roku enega tedna, izguba eritrocitov pa se povrne v približno štirinajstih dnevih po odvzemu krvi.
Krvodajalec po odvzemu krvi nima nikakršnih omejitev, saj je volumen odvzema preračunan glede na njegov pričakovan volumen plazme, posredno glede na višino in telesno težo.
V Sloveniji je najbolj pogosta krvna skupina A+, ki je zastopana v približno 40 odstotkov celotne populacije. Eritrocite krvne skupine 0+ pa lahko po besedah zdravnice dajo prav vsakemu, ki ima krvno skupino A+, B+ in AB+: »Trudimo pa se upoštevati tudi Rh faktor.«
»Pri nas smo zelo dinamični, zato pri nas do pomanjkanja krvi ne prihaja. Do pomanjkanja lahko pride zgolj ob masovni nesreči, kjer bi bilo naenkrat težko poškodovanih več kot 50 oseb. Do tega, da nekdo zaradi pomanjkanja krvi ne bi mogel na operacijo, pa pri nas ne prihaja, čeprav se takšne stvari dogajajo tudi v bolj razvitih državah, kot je naša,« še doda Dolinšek.
