Se lahko obrnete na soseda v Mariboru, ko potrebujete pomoč?
Poznate svojega soseda? Ste z njim že spili kavo? Ga lahko pokličete, če potrebuje pomoč? Če živite v Mariboru, vas bo polovica na to vprašanje odgovorila z ne. Pa ste vedeli, da nepovezanost s sosedi negativno vpliva na vaše zdravje? Sosedska povezanost občanov je namreč ena od socialnih mrež, ki pomembno prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju, medtem ko so občutki negotovosti in socialna izključenost škodljivi, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V Sloveniji lahko enostavno dobi pomoč, ko jo potrebuje, 65 odstotkov oseb, v Mariboru pa po pomoči sosedu na slovenskem dnu. Le 55,9 odstotkov oseb v štajerski prestolnici čuti, da enostavno dobi pomoč, ko jo potrebuje. In če velja Ljubljana za mesto, kjer nihče ne pozna svojega soseda, Maribor ni daleč stran.
V podravski regiji sta jo sodeč po kazalnikih sosedske povezanoste najslabše odnesli še občini Hoče - Slivnica in pa Rače - Fram, medtem ko sta občini Cerkvenjak in Sveti Jurij v Slovenskih Goricah v samem slovenskem vrhu po sosedski povezanosti.
Zakaj je dobro, da si s sosedi stojite ob strani?
Pomen sosedov je pomemben predvsem pri pomoči z gospodinjskimi opravili, manjši materialni pomoči in druženju. Pri osebah z razvito sosedsko povezanostjo raziskovalci namreč ugotavljajo zmanjšano tveganje za možgansko kap, srčno-žilne dogodke in umrljivost, višjo telesno aktivnost, povečano število opustitev kajenja, višjo precepljenost proti gripi ter bolj pogosto udeležbo v preventivnih zdravstvenih pregledih.
Ob tem pa številne raziskave visoko stopnjo socialne povezanosti v sosedskem okolju povezujejo tudi z izboljšanjem zdravstvenega stanja prebivalcev. In seveda obratno. Osebe z zaprtim zasebnim omrežjem so pogosto slabšega fizičnega in mentalnega zdravja, posebej ko gre za ranljive skupine prebivalstva kot so upokojenci, ovdoveli, brezposelni, invalidi, priseljenci in drugi.
»To se ne dogaja prav pogosto«
Pripadanje skupnosti torej predstavlja okvir za socialno mrežo, ki posamezniku lahko nudi pomoč ob različnih stiskah v življenju. Mariborčanka, ki je velik del svojega življenja preživela v stanovanjskem bloku v Borovi vasi, ob tem pravi, da sosede vedno pozdravi, to je pa tudi v večini primerov tudi vse.
»Sedaj živim v manjšem štirinadstropnem bloku v centru mesta in odnosi so nekoliko drugačni. S sosedo nasproti mene sva si že izmenjali osnovna živila, s spodnjimi sosedi se pogosto pogovarjamo, tudi v bližnji trgovini me poznajo že vse trgovke. Če se kdaj podružim s sosedi, je to pač zaradi skupnih interesov ali podobne starosti ter splošne simpatičnosti. A kot sem rekla, se to ne dogaja prav pogosto,« nam je dejala 30-letna Mariborčanka.
Boste po tej statistiki popili kavo s svojim sosedom?
Pa še zanimivost. Najenostavneje v Sloveniji sosedsko pomoč dobijo prebivalci občine Hodoš v Prekmurju, najtežje pa prebivalci občine Izola na Primorskem.
