Danes so pri Mreži za prostor predstavili publikacijo z rezultati in dosežki akcij, izvedenih med leti 2020 in 2023.
Zaradi človeškega neprimernega ravnanja z naravo smo predvsem v zadnjem desetletju priča vse bolj ekstremnim vremenskim pojavom – ujmam, rekordnim vročinskim valom, hitrim temperaturnim spremembam in tako naprej.
Tako so termometri v Sloveniji letos že v začetku aprila pokazali temperaturo 30 stopinj Celzija, nedavno pa smo praktično čez noč morali kratke rokave zamenjati za zimske bunde.
Akcije za spodbujanje k skrbi za okolje
V zadnjih letih so bile v Sloveniji organizirane številne podnebne akcije, ki naslavljajo aktualne probleme in posameznike nagovarjajo ter spodbujajo k bolj odgovornemu ravnanju do okolja.
Odgovornosti se zavedajo tudi v Mreži za prostor, kjer v okviru Podnebnega programa podpirajo Podnebne akcije svojih članic. Danes so predstavili publikacijo z rezultati in dosežki akcij, izvedenih med letoma 2020 in 2023.
15 podnebnih akcij za boljši jutri
V preteklih treh letih so v Mreži za prostor pomagali pri izvedbi 15 primerov podnebnih akcij.
Posamezni projekti se običajno gibajo v vrednostih med 2000 in 6000 evrov, dosedanjih 15 pa je bilo zbrano na podlagi štirih razpisov. Od tega 12 akcij naslavlja potrebe po prilagajanju na podnebne spremembe, medtem ko se tri osredotočajo predvsem na mobilnost.
Izpostavljanje vročih točk, ozelenitev dvorišč in »Miyawaki gozdiček«
Leta 2020 so se osredotočili na identificiranje vročih točk v Ljubljani, v mariborskem društvu Hiša! pa so se ob desetletnici organizacije festivala Živa dvorišča posvetili razpravi o mariborskih dvoriščih v mestnem središču ter njihovemu potencialu.
Ob beleženju 156 mariborskih dvorišč so ugotovili, da sta skoraj dve tretjini teh dvorišč brez zelenih površin.
Istega leta je nastal tudi mini urbani »Miyawaki« gozdiček, ki ga najdemo ob toplotnem otoku v Mestni črti Magdalena. Sodelujoči so na travniku zasadili 22 sadik in pri tem uporabili metodo japonskega botanika Miyawakija, ki zagotavlja biotsko raznovrstnost.
Po uspešni zasaditvi gozdička so se lotili še revitalizacije Radvanjskega potoka in postavitvi mini drevesnice v visoki gredi v parku Kulturnega centra Pekarna.
Kolo z drevesom v košarici in opozarjanje na stanovanjsko stisko
Projekt 6 kvadratnih metrov opozarja na stanovanjsko stisko. Na Inštitutu za študije stanovanj in prostora so izpostavili dejstvo, da veliko ljudi preprosto nima dostopa do primernega stanovanja. V ta namen so postavili tudi »betonski« spomenik, ki je mesec dni stal na Muzejski ploščadi Metelkova v Ljubljani.
Pod okriljem Mladih za podnebno pravičnost in Est=etike je stekel projekt Drevo na kolo, v sklopu katerega so drevo zasadili kar v zabojnik na triciklu, ki so ga prebivalci Ljubljane in Novega mesta lahko vozili in s tem izpostavili najbolj ozelenitve potrebne točke v mestu.
Primernost stanovanj za starejše, ozaveščanje mladih in ozelenitev gradbišča
Na Inštitutu za študije stanovanj in prostora so leta 2022 izpostavili dejstvo, da se starejši podnebnim spremembam težje prilagajajo, kar jih lahko zelo omeji pri iskanju primernega bivanjskega prostora – ti so običajno dotrajani in energetsko potratni.
Center arhitekture Slovenije in Kulturno okoljsko društvo Paz!Park so predlani oblikovali izobraževalni modul o urejanju prostora, odpornega na podnebne spremembe za drugo triado osnovne šole.
KUD Obrat stoji za projektom Onkraj gradbišča. V sklopu tega so od leta 2010 ozelenili eno izmed ljubljanskih gradbišč zdaj pa so projekt celovito zaključili z dodatnim projektom Onkraj gibanja. Tako so si zadali cilj poiskati nove lokacije za na gradbišču zasajena drevesa.
Mariborske kolesarske steze in evidence o zasajenih drevesih
V lanskem letu so se v Mariborski kolesarski mreži posvetili analizi in izboljšanju kolesarske infrastrukture in ugotovili, da so največja težava nevarni zaključki kolesarskega pasu in seganje parkiranih avtomobilov na kolesarsko stezo. Pri Hiši! so dodatno ozelenili še dvorišče na enem izmed mariborskih blokovskih naselij.
Predloge za izboljšanje lokalnega prostora so v sklopu Urbanka zbirali tudi v novomeški krajevni skupnosti Bršljin. V obzir se je vzelo tudi območje Stolpniške v Ljubljani, ki je eno redkih večjih še nezazidanih zemljišč v bližini centra.
V Društvu arhitektov Slovenije so preverjali, kako ažurno na slovenskih občinah posodabljajo evidence o zasajenih drevesih. Ugotovili so, da približno polovica občin evidence še vedno nima in je niti ne načrtuje.
