V Mariboru danes poteka nadzor nad ločevanjem bioloških odpadkov.
Pri Javnem podjetju Snaga te dni izvajajo akcijo ozaveščanja in nadzora nad ločevanjem bioloških odpadkov. Z njo so začeli že včeraj, ko so pregled opravili na območju občine Ruše, danes je na vrsti Mestna občina Maribor, jutri pa občina Miklavž na Dravskem polju.
Kot pojasnjuje vodja službe zbiranja in odvoza odpadkov Darko Bečaj, je primarni namen akcije spodbujanje k odgovornemu ravnanju z odpadki.
»Namen takšnih akcij je ozavestiti ljudi in jih obvestiti o tem, kaj je bilo v zabojnikih neprimerno odloženo. Če se v rjavih posodah znajdejo frakcije, ki vanjo ne sodijo, nastanejo težave pri nadaljnji predelavi in vplivajo na kakovost pridelanega komposta.«
Ali vemo, kaj sodi med biološke odpadke?
V upanju na bolj odgovorno ravnanje z odpadki na Snagi znova poudarjajo, da v rjave posode spadajo gospodinjski in naravni ostanki.
»Med biološke odpadke sodijo kuhinjski odpadki in zeleni obrez, nikakor pa mednje ne sodijo papir, steklo, mešani komunalni odpadki, embalaža, nevarni ali kosovni odpadki.«
Vodji službe zbiranja in odvoza odpadkov smo izpostavili tudi pogosto dilemo, kam odvreči meso in kosti. »V rjavo posodo uvrščamo gospodinjske odpadke, med njimi tudi meso, medtem ko kosti vanjo ne sodijo,« je jasen Bečaj.
Med nadzorom pri Snagi pogosto najdejo biološke ostanke tudi v kesonih za mešane komunalne odpadke. Lani so med mešanimi odpadki našli 14 odstotkov bioloških, kar pa je sicer manj kot v preteklih letih. Stanje se torej izboljšuje.
Najbolj problematične so plastične vrečke
Po besedah Bečaja občani kljub številnim opozorilom v rjave zabojnike še vedno mečejo odpadke, ki tja ne sodijo. Veliko bi naredili že s tem, če bi uporabljali primerne vrečke.
»Pri bioloških odpadkov opažamo, da ljudje v posode odlagajo nerazgradljive vrečke in ostale frakcije, ki ne sodijo v rjavo posodo – plastenke, pločevinke, papir in tako naprej.«
Ob tem opominja, da je primeren način odlaganja bioloških odpadkov v bio razgradljivih vrečkah ali zato namenjeni posodi, iz katere smeti stresemo v zabojnik.
Nadzor v večstanovanjskih objektih je težji
Zaradi velikega števila stanovalcev, je ukrepanje v večstanovanjskih objektih težje, kot v ostalih primerih. Ko inšpektorji ugotovijo kršitelja pravil, mu izstavijo globo.
»Zaradi težjega ukrepanja je situacija v večstanovanjskih stavbah slabša kot v individualnih objektih. Zato so z nami tudi inšpektorji, da lahko ocenijo stanje in se nato skupaj posvetujemo, kako v teh primerih ravnati,« pojasnjuje Bečaj.
