Kmetija ni samo koruza, krave in traktorji. Velik del njene moči se skriva prav v tistem, česar na prvi pogled skoraj ne opazimo – v raznolikosti rastlin, živali in življenjskih prostorov.
Skupna kmetijska politika 2023–2027 med pomembne cilje uvršča varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje krajine ter krepitev odpornosti kmetij.
V Sloveniji se te usmeritve izvajajo skozi Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027, ki z različnimi intervencijami spodbuja trajnostno rabo kmetijskih površin, ohranjanje naravnih elementov v krajini ter večjo pestrost na njivah in travnikih.
Ena najbolj prepoznavnih intervencij na tem področju je IRP18.03 – Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina, ki je namenjena ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti ter krajinske pestrosti.
V praksi to pomeni podporo ukrepom, ki prispevajo k bolj raznolikemu travinju, ohranjanju življenjskih prostorov za opraševalce in druge koristne organizme ter k bolj uravnoteženemu sobivanju kmetijske pridelave in narave.
Kmetija ni samo koruza in živina
Ko pomislimo na kmetijo, si pogosto predstavljamo njive, živino, traktor in pridelek. Toda za stabilno kmetijo je pomembno še marsikaj drugega.
Biodiverziteta pomeni raznolikost rastlin, živali in življenjskih prostorov. To so lahko različne vrste trav, cvetoče rastline, žuželke, ptice, mejice in drugi kotički narave, ki skupaj tvorijo živ ekosistem.
Če je na kmetiji vse enako, je sistem bolj ranljiv. Večja raznolikost pa pomeni več različnih »igralcev«, ki vsak opravlja svojo nalogo.
V videu je to predstavljeno s preprosto primerjavo: monokultura je podobna temu, kot da bi imel samo enega prijatelja. Če se nekaj zgodi z njim, ostaneš sam. Pri večjem in bolj raznolikem krogu pa je več možnosti, da ti nekdo pomaga. Podobno deluje tudi narava.
Več življenja, več stabilnosti
Raznolika kmetijska krajina ni pomembna samo zato, ker je lepša na pogled.
Različne rastline, žuželke in drugi organizmi so del sistema, ki lahko pomaga ohranjati ravnovesje. Raznolikost zato prispeva k stabilnejšemu kmetijskemu okolju in zmanjšuje odvisnost od enega samega elementa.
Razlaga v videu sporočilo strne zelo preprosto: več rastlin, manjša izpostavljenost posameznim težavam, več koristnih žuželk in več življenja pa pomeni bolj stabilen sistem.
Biodiverziteta tako deluje kot nekakšen varnostni sistem kmetije – pogosto ga skoraj ne opazimo, njegovi učinki pa so prisotni ves čas.
Prav odpornost postaja vse pomembnejša tudi ob sušah, obilnih padavinah, pojavu škodljivcev in drugih razmerah, ki lahko vplivajo na pridelavo.
Cvetni pasovi, mejice in bolj pestri travniki
Naravi na kmetijskih površinah ni treba nameniti ogromnih območij, da bi krajina postala bolj raznolika.
Pomembno vlogo imajo lahko cvetni pasovi, mejice, raznoliki travniki ter drugi elementi krajine, ki ustvarjajo prostor za različne rastlinske in živalske vrste.
Posebej pomembno je tudi ohranjanje travišč. V okviru intervencije IRP18.03 so med drugim vključeni posebni traviščni habitati, traviščni habitati metuljev, mokrotni travniki, suhi kraški travniki in pašniki, visokodebelni travniški sadovnjaki ter ohranjanje mejic.
Cilj ni kmetovanja ustaviti, ampak kmetijsko proizvodnjo povezati z ohranjanjem prostora, v katerem imajo svoje mesto tudi druge vrste.
Kako pomaga Skupna kmetijska politika?
Prav tu pomembno vlogo dobi Skupna kmetijska politika.
Intervencija IRP18.03 – Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Biotska raznovrstnost vključuje 15 različnih operacij, namenjenih ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti ter krajinske pestrosti. Med njimi so ukrepi za travišča, mokrišča, mejice, travniške sadovnjake, habitate metuljev in ptic ter druge pomembne dele kmetijske krajine.
Vključitev v posamezno operacijo je prostovoljna, kmet pa mora ob vključitvi izpolnjevati določene zahteve in praviloma prevzame večletno obveznost izvajanja izbrane prakse.
Po domače: kmet, ki z ustreznimi praksami daje več prostora naravi in izpolni predpisane pogoje, lahko za takšno nadstandardno ravnanje prejme podporo.
Tako varovanje narave ni nujno nekaj, kar bi bilo ločeno od kmetijske pridelave. Lahko postane del načina gospodarjenja na kmetiji.
Biodiverziteta je varnostni sistem kmetije
Največja moč biodiverzitete je prav v tem, da številni njeni učinki niso takoj vidni.
Mejica ob njivi, cvetoči del površine, različne vrste na travniku ali prostor za žuželke se morda na prvi pogled ne zdijo tako pomembni kot traktor, pridelek ali hlev.
Toda skupaj ustvarjajo bolj raznoliko okolje, ki prispeva k ohranjanju krajine in večji stabilnosti kmetijskega prostora.
Če je narava raznolika, je kmetija močnejša. Močna in odporna kmetija pa je pomembna tudi za zanesljivo pridelavo hrane.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
