Ste jih tudi vi obiskali? Polnočnice so že tradicionalen običaj, ki poteka v skoraj vsakem mestu in vasi.
Na sveti večer, večer pred praznikom Jezusovega rojstva, se veliko ljudi – po okrasitvi drevesca, postavitvi jaslic in obilni večerji – odpravi k polnočnicam, ki prinašajo veselje in upanje ter sporočilo miru.
Tako polnočnice potekajo že od nekdaj, gre za nočni dogodek, na katerega ljudje organizirano priromajo z baklami, v zadnjem času pa ob prijaznejši uri dodajajo še otroške polnočnice, ki jih popestrijo z dramskimi upodobitvami.
Gre za prav poseben čar, ki ga prinaša tovrstna tradicija v marsikaterem mestu in vasi. Mi smo tokrat pogledali, kako v Mali Nedelji obujajo ta – več sto let star – običaj.
Gre za obliko druženja in praznovanja
Bakle so na zbirnem mestu zagorele že kakšno uro in pol pred polnočnico in kaj hitro je vsaka izmed njih našla svojega pohodnika.
Ti pa so komentirali, da gre pravzaprav za obliko druženja »na toti predbožični večer«, medtem ko je drugim všeč sama ideja pohodništva: »Ja, pač, družba smo pa pohodniki. Te pa pač gremo, ne.«
Z baklami tako začnejo pot do polnočnice vsako leto iz druge vasi in za številne je takšno preživljanje predbožičnega večera obvezni del praznovanja. Pohodnike tako ob manjših kapelicah že čakajo sovaščani, ki se jim pridružijo na poti do cerkve: »Si sežemo v roke, zaželimo nekaj lepega, največ zdravja, pa vsega, kar si vsak želi.«
Četudi pri Mali Nedelji takšno tradicijo obujajo zadnjih deset let, pa so v teh krajih hodili domačini z baklami k polnočnicam že mnogo prej.
Tako nam je zaupala udeleženka omenjenega romanja: »Mislim, da je to preteklost naša in to je običaj, ki je nekdaj bil in se je tudi zdaj povrnil.«
Kljub temu da je pot dolga le tri kilometre, se pohodniki na postanku tudi okrepčajo. Dogodek je komentiral tudi Aleksander Kšela iz Turističnega društva Mala Nedelja – Radoslavci: »Ti pohodi so ena čudovita zadeva za naš kraj, ker se mladi, pa tudi starejša generacije družijo in gredo do cerkve.«
