Kmetijsko ministrstvo je prejelo pooblastila od več kot polovice občin, ki ležijo na območju predvidene letalske obrambe pred točo, zato je začelo s pripravo posebnega javnega naročila.
Toča je v začetku maja že klestila na Štajerskem, kjer je ponekod povzročila precejšnjo škodo kmetom in vrtičkarjem. Ob tem so se številni spraševali, zakaj še ne deluje letalska protitočna obramba, v zvezi s katero se sicer v javnosti pojavljajo različne razlage o učinkovitosti.
Slovenija med območji z največjo pogostnostjo neviht v Evropi
Slovenska vlada je na seji 26. aprila letos podprla izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije v letih 2018 in 2019. Kot je pojasnila takrat, je namreč nevarnost pojava toče v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi, poroča STA.
Predvideno je, da bo država sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo namenila, če bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti oziroma če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije.
Gre za skupno 71 občin, od tega vseh 27 občin Pomurja, vseh 41 občin Podravja ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka s Koroške.
Ministrstvo je prejelo 57 pooblastil občin za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila, zato je pristopilo k pripravi priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo. Kot so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvo, bo to javno naročilo izvedeno po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Povabilo bo po njihovih besedah poslano še v maju.
Ministrstvo sicer prispeva do 35 odstotkov potrebnih sredstev, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.
Na ministrstvu navajajo še, da se izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije sofinancira do doseženih ciljnih površin pokritosti 1500 hektarjev sadovnjakov in 100 hektarjev vinogradov z mrežami proti toči, kot je to določeno v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je vlada sprejela junija 2014.
Letalski center Maribor je lahko pripravljen v treh do štirih dneh - kaj traja tako dolgo?
V Sloveniji je protitočno obrambo že več let izvajal Letalski center Maribor. Kot je za STA dejal dolgoletni vodja tega projekta pri mariborskem centru Darko Kralj, je Letalski center Maribor edini usposobljen v Sloveniji za to in je tudi letos pripravljen na izvajanje letalske protitočne obrambe. »Mi potrebujemo tri do štiri dni po podpisu pogodbe in smo pripravljeni,« je za STA dejal Kralj. Pripravljeno imajo vse, le reagenta ne nabavljajo naprej.
Glede postopkov, ki tečejo pri kmetijskem ministrstvu, pa je dejal, da bi vse skupaj moralo biti končano že marca in bi bili v začetku maja pripravljeni za ukrepanje. Stroške protitočne obrambe v eni sezoni je ocenil na od 160.000 do 200.000 evrov, ob tem pa dodal, da v tem znesku ni všteto vso delo Letalskega centra Maribor.
