Občina stavbo nekdanje Probanke ne namerava zgolj najeti, ampak bi jo kupila in preuredila v nove prostore za mestno knjižnico.
Mestni svet Mestne občine Maribor je že februarja lani sprejel trajnostno urbano strategijo, ki je temelj za črpanje evropskih sredstev v obdobju od 2014 do 2020, pred četrtkovo sejo pa je mariborski župan Andrej Fištravec skupaj z vodstvom občine predstavil načrte na področju obnove degradiranih urbanih območij, trajnostne mobilnosti in energetske obnove stavb.
Skupaj za projekte, ki morajo biti izpeljani do leta 2022, načrtujejo 44,6 milijona evrov, pri čemer bodo 17,4 milijona evrov zagotovili z lastnimi sredstvi, 17,8 milijona bodo prejeli prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb, ostalo pa nameravajo pridobiti še iz drugih virov.
Kaj bo z mestno knjižnico?
"Doslej se je največ vprašanj vrtelo okoli umeščanja knjižnice v prostor, kjer še vedno operiramo z dvema možnostma, to je odkup prostorov v središču mesta ali gradnja na Rotovškem trgu," je dejal Fištravec. Po njegovih besedah v knjižnici podpirajo prvo opcijo, torej selitev v stavbo nekdanje Probanke v središču mesta, občina pa namerava stavbo kupiti, ne najeti, saj bi to bila najcenejša možnost.
Za zdaj so za ta projekt predvideli 6,5 milijona evrov lastnih sredstev, te pa nameravajo dobiti od prodaje družbe Farmadenta, v kar jih sili nova lekarniška zakonodaja. Knjigovodska vrednost podjetja je ocenjena na 4,77 milijonov evrov, a si občina prizadeva več, zanimanje za omenjeno podjetje pa po besedah župan obstaja.
Bodo mestni svetniki načrte podprli?
Po besedah mariborskega župana je zelo malo verjetno, da mestni svetniki ne bi podprli načrtov trajnostne urbane strategije: "Pričakujem visoko stopnjo soglasja, ne vidim razloga, da mestni svetniki tega ne bi sprejeli. Temu denarju odpovedati se bi bilo neracionalno." Občini se že nekoliko mudi, saj se prvi poziv za energetsko sanacijo stanovanj že izteka, do poletja pričakujejo še poziv za urbano prenovo, jeseni pa poziv za trajnostno mobilnost.
Poleg knjižnice še ...
Sicer pa bi med prvimi načrtovanimi projekti realizacijo lahko doživela energetska obnova nekaterih stanovanjskih objektov, najdlje je po besedah direktorice stanovanjskega sklada Tanje Vindiš Furman obnova na Engelsovi in Panonski ulici, v načrtu je tudi obnova na Dogoški in Domnovi ulici. Za prvo bodo dokument identifikacije investicijskega projekta potrjevali že na tokratni seji mestnega sveta.
Med prioritetnimi projekti urbanih prenov je največ vredna obnova nabrežja Drave v višini več kot devet milijonov evrov, na seznamu so tudi obnova Vojašniškega trga in Sodnega stolpa, ureditev prostorov za vinogradniški muzej, ureditev mestnega parka, parka ob Pekrskem potoku, skate park in obnova Rotovškega trga.
Na področju trajnostne urbane mobilnosti so po besedah Aleša Klinca iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor med prioritetne projekte vključili dober milijon in pol evrov vredno ureditev Dravske kolesarske poti, urejanje siceršnje kolesarske infrastrukture ter ureditev sistema parkiraj in se pelji v javnem potniškem prometu.
