Franc Kangler je v volilnem okraju Maribor III prejel največ glasov, a se mu v parlament ni uspelo uvrstiti. Na drugi strani je Katja Kokot prejela občutno manj glasov in bo zasedla poslanski stolček. Kako je to mogoče?
Na prvi pogled se zdi nelogično: kandidat, ki v svojem volilnem okraju prejme največ glasov, ne postane poslanec. Prav to se je zgodilo Francu Kanglerju iz SDS, ki je v volilnem okraju Maribor III prepričljivo zmagal, a kljub temu ostal brez poslanskega mandata.
Kangler je v svojem volilnem okraju prejel 4023 glasov oziroma 34,76 odstotka, medtem pa je kandidatka Resni.ce Katja Kokot v istem okraju prejela (le) 895 glasov oziroma 7,73 odstotka in bo sedla v poslanske klopi.
Še več: Franc Kangler je prejel več glasov kot Tomaž Lah, ki je med izvoljenimi mariborskimi poslanci zbral največ glasov. V volilnem okraju Maribor VI jih je prejel 3786 oziroma 36,24 odstotka.
Več glasov, a brez mandata
Kangler ni edini primer kandidata v Mariboru z več glasovi od izvoljenega Laha.
Med tistimi, ki so prejeli več glasov, a niso prišli v parlament je Rastko (Rastislav) Vrečko iz Gibanja Svoboda, ki je v volilnem okraju Maribor I prejel 5038 glasov, kar je tudi največ glasov izmed vseh, ki so kandidirali v sedmih volilnih okrajih v Mariboru.
Za njim si po številu prejetih glasov sledijo Milan Mikl iz SDS s 4594 glasovi, Andrej Rajh iz Svobode s 4463 glasovi ter Boris Zupanič iz SDS s 4062 glasovi.
Kako deluje slovenski volilni sistem?
Slovenski volilni sistem deluje v dveh korakih. Najprej se mandati razdelijo med stranke, glede na to, koliko glasov dobijo kot celota. Šele nato se znotraj posamezne stranke določi, kateri kandidati bodo te mandate zasedli. To pomeni, da kandidat ne tekmuje neposredno z vsemi drugimi kandidati v državi, temveč predvsem znotraj svoje liste.
Pomembno je tudi, kakšen delež glasov kandidat doseže v svojem volilnem okraju. Tako lahko kandidat z manjšim številom glasov, a boljšim relativnim rezultatom, prehiti nekoga z več glasovi v drugem okraju.
Prav zato lahko pride do situacije, ko kandidat s 800 glasovi postane poslanec, kandidat z 4000 ali več glasovi pa ne.
Maribor s petimi poslanci
Po neuradnih rezultatih je Maribor dobil pet poslancev:
- Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda (3786 glasov),
- Andreja Rajbenšu iz Gibanja Svoboda (2853),
- Lena Grgurevič iz Gibanja Svoboda (2771 glasov),
- Katja Kokot iz Resni.ce (895 glasov),
- Vladimir Šega iz skupne liste Levice in Vesne (824 glasov).
Volilna enota 7 sicer vključuje še volilne okraje Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Ruše-
- V Šmarjah pri Jelšah je s 6499 glasovi slavil Anton Šturbej iz SDS, v parlament pa sta se uvrstila še Martin Mikolič iz NSi, SLS, Fokus s 2065 glasovi in Franc Križan iz Demokratov.
- V Slovenski Bistrici so volivci največ glasov (7068) namenili Karmen Furman iz SDS, ki bo tako nadaljevala poslanski mandat.
- SDS je slavil tudi v Slovenskih Konjicah, kjer je največ glasov (5704) prejel Bojan Podkrajšek. Poslanski stolček bo zasedel še Darko Ratajc iz SD, ki je v tem okraju prejel 1206 glasov.
- V Rušah je sicer največ glasov (2639) prejel Jurij Lep iz Gibanja Svoboda, a se mu v parlament ni uspelo uvrstiti. Ta volilni okraj je tudi eden izmed štirih v volilni enoti 7, v katerih poslanski mandat ni uspelo dobiti nobenemu kandidatu.
Na koncu še spomnimo, da gre za neuradne rezultate, saj bodo glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine šteli šele prihodnji teden. Uradni izidi volitev bodo tako znani do 7. aprila, ko jih bo razglasila Državna volilna komisija.
