VIDEO: Novak (Demokrati): »Preselitev ministrstev je prvi korak«, Šega (Levica, Vesna): »Fikus pa tajnica ničesar ne pomenita«

V tretjem Mariborinfo volilnem duelu soočenju kandidatov za poslance v hotelu Arena sta Vladimir Šega (Levica, Vesna) in Aleš Novak (Demokrati) soočila poglede na razvoj Maribora, položaj Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, prometno infrastrukturo, stanovanja za mlade in prihodnost letališča.

Soočenje se je začelo z vprašanjem o osebnih motivih za vstop v politiko, a odgovora sta hitro pokazala tudi širšo sliko njunega razumevanja stanja v državi. 

Aleš Novak je izpostavil predvsem naraščajočo razdeljenost v družbi, ki po njegovem mnenju ne ostaja več zgolj na ravni politike, ampak vse bolj vpliva tudi na vsakdanje življenje ljudi.

Poudaril je, da je prav ta občutek poglabljanja konfliktov vplival na njegovo odločitev, da iz vloge opazovalca stopi v aktivno politiko. Ob tem je poudaril tudi potrebo po generacijski menjavi in manj ideološko obremenjenem pristopu.

»Ta razkol je vse bolj zajedal tudi v širše družbeno tkivo in postajal kontraproduktiven za razvoj družbe.«

Na drugi strani je Vladimir Šega svojo odločitev utemeljil precej bolj praktično. Kot dolgoletni zagovornik transparentnosti in pravic delavcev je poudaril, da zgolj opozarjanje na nepravilnosti ni prineslo želenih rezultatov, zato se je odločil za aktivno politično pot.

»Cukanje za rokav in dopovedovanje ne bo dovolj, potrebno se je aktivno vključiti.«

Zunanja politika: načelnost ali usklajenost z zavezniki?

Razprava o zunanji politiki se je razvila v vprašanje, kako naj majhna država, kot je Slovenija, nastopa v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti in napetosti. Ključno vprašanje je bilo, ali mora biti država predvsem načelna ali pa bolj pragmatična in usklajena z zavezniki.

Šega je poudaril, da velikost države ne sme biti razlog za zadržanost. Po njegovem mora Slovenija jasno in glasno opozarjati na kršitve mednarodnega prava, ne glede na to, kdo jih povzroča. Izpostavil je, da je spoštovanje pomembnejše od všečnosti in da so jasna stališča dolgoročno bolj kredibilna.

»Če si načelen, te sicer nimajo radi, te pa spoštujejo.«

Novak je pristop zastavil bolj zadržano in diplomatsko. Poudaril je, da mora Slovenija izhajati iz mednarodnega pravnega reda in temeljnih načel Združenih narodov, hkrati pa se povezovati z državami, ki so v podobnem položaju. Po njegovem je pomembno, da država jasno zagovarja mir in dialog, vendar v okviru širšega evropskega prostora.

»Slovenija mora suvereno zastopati stališča, ki temeljijo na mednarodnem pravnem redu.«

UKC Maribor: lokalne napake ali posledica centralizacije?

Pri vprašanju UKC Maribor se je razprava hitro zaostrila in postala bolj konkretna. Šega je opozoril, da Maribor očitno zaostaja za Ljubljano, pri čemer ni krivde pripisal zgolj državi, ampak tudi lokalnemu upravljanju.

Po njegovem mnenju je problem v tem, da se projekti v Mariboru premikajo bistveno počasneje, kar ustvarja občutek zapostavljenosti.

»Medtem ko je prenova UKC Ljubljana v polnem teku, mi šele kamenčke pokrivamo in odkrivamo.«

Novak je problem postavil v širši kontekst. Poudaril je, da je težava v sistemu, ki je preveč centraliziran in zato zavira razvoj drugih regij. 

»Eden od temeljnih problemov Slovenije je prevelika centralizacija.«

Odhajanje v Avstrijo: simptom odprtosti ali neuspeh države?

Ena od tem, ki neposredno zadeva Maribor, so vsakodnevne migracije v Avstrijo. Razprava je pokazala precej soglasja v tem, da gre za resen problem, a z različnimi poudarki.

Novak je priznal, da si želi, da bi šlo za prednost odprtega trga, vendar realnost vidi drugače. Po njegovem mnenju gre predvsem za mlade, ki v Sloveniji ne najdejo dovolj dobrih pogojev za delo in življenje.

»Gre za ekonomske migrante, za mlade ljudi, ki iščejo priložnosti za dostojno preživetje.«

Šega je problem še zaostril in opozoril na dolgoročne posledice za regijo. Po njegovem Maribor izgublja ravno tisti kader, ki bi moral biti nosilec razvoja.

»Mladi perspektivni kader v Mariboru ne vidi svoje bodočnosti.«

Decentralizacija: konkretni ukrepi ali simbolične poteze?

Decentralizacija je bila ena ključnih tem večera. Novak je predstavil konkretne predloge, med drugim selitev določenih ministrstev iz Ljubljane, kar vidi kot prvi korak k bolj enakomernemu razvoju države.

»Preselitev določenih ministrstev iz Ljubljane bo prvi konkreten in simbolni korak.«

Šega pa je opozoril, da takšni ukrepi pogosto ostanejo zgolj simbolični, brez dejanskega vpliva na razvoj.

»Fikus pa tajnica dejansko ničesar ne pomenita.«

Ob tem je izpostavil tudi primere iz preteklosti, kjer so formalne selitve institucij ostale brez realne vsebine. 

Letališče zamujena priložnost ali nova niša?

Pri razpravi o mariborskem letališču sta kandidata prišla do precej podobnega zaključka, da potniški promet verjetno ni več realna razvojna smer.

Šega je opozoril, da je bila priložnost zamujena že pred leti, predvsem zaradi razvoja bližnjih letališč. 

»Bojim se, da smo to priložnost že zamudili.«

Novak pa je poudaril, da to še ne pomeni konca razvoja, ampak priložnost za drugačen model, predvsem logistiko in kargo promet.

»Mariborsko letališče ima priložnost kot satelitsko kargo letališče.«

Stanovanja: trg, država ali kombinacija?

Stanovanjska politika je odprla vprašanje, ki neposredno zadeva mlade v Mariboru, kako priti do prvega stanovanja in ali država na tem področju sploh sledi realnosti. Razprava se je razvila okoli vprašanja, ali je ključ v večji vlogi države ali v spodbujanju zasebnega trga.

Novak je poudaril, da enostranske rešitve ne bodo delovale. Po njegovem je problem prevelik, da bi ga lahko rešil samo trg ali samo država, zato zagovarja kombinacijo obeh pristopov. Posebej je poudaril potrebo po hitrejših postopkih umeščanja v prostor in sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem.

»Kombinacija javnih in zasebnih projektov bo dala rezultat.«

Šega se je z idejo kombinacije sicer strinjal, vendar je več poudarka namenil vlogi države in ukrepom, ki so bili po njegovih besedah že sprejeti. Izpostavil je predvsem sistem financiranja gradnje javnih stanovanj in podporo mladim pri dostopu do kreditov.

»Sistem za gradnjo javnih najemnih stanovanj je bil v tem mandatu postavljen.«

Več ustvariti ali bolj pravično deliti?

Ena bolj ideološko obarvanih razprav večera se je razvila pri vprašanju gospodarstva. V ospredju ni bilo le vprašanje rasti, ampak tudi, kdo od te rasti dejansko ima korist.

Novak je izpostavil, da je ključni problem slovenskega gospodarstva nizka dodana vrednost. Po njegovem mnenju Slovenija zaostaja za primerljivimi državami, zato je nujno prestrukturiranje gospodarstva v smeri panog z višjo dodano vrednostjo, ki lahko ustvarjajo boljše plače in večjo konkurenčnost. 

»Potrebno je ustvariti pogoje za panoge z višjo dodano vrednostjo.«

Šega pa je razpravo obrnil v drugo smer, ne toliko v ustvarjanje, ampak v delitev ustvarjenega. Opozoril je, da se delež, ki pripada kapitalu, povečuje, medtem ko delavci od tega nimajo sorazmerne koristi.

»Gre za pravično delitev dodane vrednosti.«

Razprava je tako razkrila klasičen razkorak: Novak poudarja konkurenčnost in razvoj, Šega pa socialno pravičnost in položaj delavcev.

Sežigalnica: Strokovna odločitev ali vprašanje zaupanja?

Vprašanje sežigalnice odpadkov v Mariboru je odprlo širšo razpravo o tem, kako se v Sloveniji sprejemajo okoljsko občutljive odločitve. Poleg tehničnih vidikov je v ospredje stopilo tudi vprašanje zaupanja med prebivalci in odločevalci.

Novak je poudaril, da mora biti odločitev predvsem strokovna in podprta z analizami ter dobrimi praksami iz tujine. Po njegovem je mogoče takšne objekte umestiti v prostor brez negativnih vplivov, če so ustrezno načrtovani.

»Stroka mora zavzeti jasna stališča.«

Šega pa je opozoril, da problem ni le tehnologija, ampak tudi zaupanje ljudi. Spomnil je na pretekle projekte, ki so pustili slab vtis, in poudaril, da brez transparentnosti in nadzora takšni projekti ne morejo uspeti.

»Nezaupanje prebivalstva je upravičeno.«

Je železnica razvojna nuja ali politično odlašanje?

Razprava o železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano je odprla vprašanje dolgoročnih infrastrukturnih projektov, ki se v Sloveniji vlečejo desetletja. Oba kandidata sta se strinjala, da je trenutna povezava neustrezna, a hkrati opozorila na zahtevnost rešitev.

Novak je poudaril, da bi morala biti železniška povezava bistveno hitrejša in primerljiva z razvitejšimi evropskimi državami. Poudaril je tudi, da bi boljša infrastruktura pomembno vplivala na kakovost življenja in mobilnost. 

»Pot iz Maribora v Ljubljano bi morala trajati 45 do 50 minut.«

Šega pa je opozoril na realnost takšnih projektov, dolgotrajne postopke, umeščanje v prostor in politično neodločnost, zaradi katerih se projekti odlagajo. 

»To je projekt, ki bo trajal vsaj 20 let.«

Zakonodaja ali sprememba razmerij v družbi?

V zaključku soočenja sta kandidata jasno predstavila, kaj vidita kot svojo prvo prioriteto, če bosta izvoljena. Njuna odgovora sta še enkrat pokazala razliko v pristopu.

Novak je izpostavil zakonodajno vlogo državnega zbora in poudaril potrebo po zmanjšanju birokracije ter ustvarjanju pogojev za policentrični razvoj države. Po njegovem je prav zakonodaja ključna za dolgoročne spremembe.

»Ključno je zmanjšanje birokracije in policentrični razvoj Slovenije.«

Šega pa je v ospredje postavil spremembe v razmerjih med delom in kapitalom ter poudaril pomen vključevanja delavcev v odločanje. Ob tem je izpostavil tudi energetiko kot eno od ključnih razvojnih področij za Maribor.

»Prioriteta je emancipacija dela in vrnitev energetike v Maribor.«

Tri vprašanja za političnega tekmeca 

Po koncu soočenja sta kandidata dobila priložnost, da drug drugemu zastavita vprašanja. Vsak je nasprotniku postavil tri vprašanja po lastni izbiri.