Gregorjevo je nekoč veljalo za prvi pomladni dan. Kaj pa danes?
Albin Gradišnik iz Amaterske vremenske postaje Krčevina pri Vurbergu je za Ptujinfo povedal, da je bil 12. marec, ko praznujemo gregorjevo, nekoč prvi spomladanski dan, saj je bila v 15. stoletju razlika med današnjim Gregorijanskim in takrat veljavnim Julijanskim koledarjem devet dni.
Gregorjevo ima korenine v predkrščanski dobi praznovanja dajanja ognja v vodo (ugasnitev luči), ki simbolizira novo moč narave. Razlika med Gregorijanskim in Julijanskim koledarjem je bila v 15. stoletju devet dni, danes pa je že 13 dni, je razložil.
»Starodavni astronomi so za tiste čase, zelo natančno opazovali in merili. Ugotovili so, da se pomad začne, ko se Sonce na nebu navidezno nahajalo natančno nad ekvatorjem Zemlje.«
Kakšno vlogo ima kotna višina sonca?
Gradišnik je razložil, da se kraji Ptuj, Maribor, Lenart, Murska Sobota nahajajo na zemljepisni širini okrog 46,5 stopinje severno od ekvatorja. To pomeni, da mora biti kotna višina Sonca, v naših krajih, na dan ko se začne pomlad, ob zgornji kulminaciji, 43,5 stopinj nad obzorjem.
Točno ta kotna višina Sonca (43,5 stopinj) bo po astronomskih opazovanjih 20. marca 2026 po Gregorijanskem koledarju, zato se bo tega dne začela astronomska pomlad. 20. marec 2026 po Gregorijanskem koledarju je 7. marec 2026 po julijanskem koledarju. Torej je med obema koledarjema 13 dni razlike.
Na 12. marec, po Gregorijanskem koledarju je kotna višina Sonca 40,3 stopinj, po Julijanskem pa 45,5 stopinj.
»Če izmerimo kotno višino Sonca, ob zgornji kulminaciji, v naših krajih, na gregorjevo, 12. marca 2026, po Gregorijanskem koledarju, bo ta znašala 40,3 stopinj, kar je za 3,2 stopinji manj od 43.5 stopinj. To pomeni, da nam ob gregorjevem, do začetka pomladi manjka še osem dni.
Če pa izmerimo kotno višino Sonca, ob zgornji kulminaciji, v naših krajih na 12. marec 2026 po Julijanskem koledarju, pa bo ta znašala 45,5 stopinj, kar pomeni, da je to dve stopinji nad 43,5 stopinj, torej smo že pet dni v pomladi,« je zapisal Gradišnik.
To napako so astronomi opazili že pred 15. stoletjem. Zato so v 16. stoletju reformirati koledar in skrajšali leto 1582 za 10 dni, četrtku, 4. oktobra 1582 je sledil petek, 15. oktobra 1582, z namenom, da so uskladili uro in nebo.
PREBERITE ŠE:
Mesec marec so poznali že pred Julijanskim koledarjem
Že v Rimskem koledarju, ki je bil pred Julijanskim, je imel mesec marec (latinsko Martius) 31 dni. Marec je ime dobil po bogu vojne in planetu v našem osončju Marsu, ki je bil zaščitnik Rimljanov in je simboliziral prebujeno moč narave, torej pomlad.
Zakaj je prišlo do te napake?
Po Julijanskem koledarju, po katerem je leto dolgo 365,25 dni, je vsako četrto leto prestopno leto. Ob prestopnem letu ima februar 29 dni.
Po Gregorijanskem koledarju, pri katerem je leto krajše le za stotinko dneva, torej 365,24 dni, pa ni vsako četrto leto prestopno leto. Razlika je majhna, vendar zelo pomembna za tistih 10 dni, iz 15 stoletja, oziroma današnjih 13 dni, v 21. stoletju.
Po Julijanskem koledarju je prestopno vsako leto, ki je deljivo s štiri, po Gregorijanskem pa so iz tega pravila izvzeta leta, deljiva s 100, razen tistih, ki so hkrati deljiva tudi s 400.
Tako je bilo po Gregorijanskem koledarju denimo 2000 prestopno leto, 1900 pa ne, čeprav sta obe deljivi s štiri. Pri Julijanskem koledarju pa sta bili prestopni tako 2000 in tudi 1900. Zaradi tega je prišlo do te razlike 9, oziroma 13 dni danes. Prav teh devet dni so astronomi opazili v 15. stoletju, ko je bilo enakonočje že 12. marca (na gregorjevo) in ne 21. marca, kot so določili leta 325, je razložil.
»Čeprav je od tega minilo že 6. stoletij, je gregorjevo med ljudmi še vedno močno zakoreninjeno kot začetek pomladi. Naj tako tudi ostane, ker se danes ugotavlja, da tudi Gregorijanski koledar v celoti ne sledi solarnemu letu.«
Gregorijanski koledar je tako boljši približek solarnemu letu, kot je bil julijanski, saj izpusti tri julijanske prestopne dni v vsakem 400-letnem obdobju. S to izpustitvijo bo po gregorijanskem koledarju do napake enega dneva prišlo šele po približno 3300 letih. Brez te izpustitve pa je stari julijanski koledar v 2000 letih prinesel kar 13 dni razlike.
Kdaj bo letos prvi pomladni dan in enakonočje?
Prvi pomladni dan in pomladansko enakonočje bo letos 20.3.2026 ob 15:45.
Pomladansko enakonočje ali ekvinokcij je mejnik za astronomsko štetje let. Pomlad se bo letos začela 20. marca 2026 ob 15:45 po Gregorijanskem koledarju. Sončni vzhod bo 20. marca 2026 ob 5:58, zahod pa 18:12.
»Sedaj lažje razumemo, zakaj je bilo potrebnih 5000 let naporov, da sta se uskladila ura in nebo, o čemer je pisal Duncan v svoji knjigi Koledar. Praznovanja gregorjevega, pomladanskega enakonočja in velike noči, ki bo letos 5. aprila 2026, so dokaz za to.« je še dejal Gradišnik.
