Umetna inteligenca postaja del vsakdana v šolah, podjetjih in javnih institucijah.
Inštitut za strateške rešitve in Mestna občina Maribor sta danes v Sodnem stolpu v Mariboru pripravila strokovni posvet z naslovom Umetna inteligenca v izobraževanju.
Na dogodku so se zbrali predstavniki lokalne skupnosti, raziskovalnega okolja, infrastrukture, univerze in gospodarstva ter razpravljali o tem, kako umetno inteligenco uvajati premišljeno, odgovorno in strateško.
V ospredju je bilo vprašanje, kako v Sloveniji vzpostaviti organiziran nacionalni okvir za uvajanje umetne inteligence v izobraževanje.
Slovenija ne sme biti le uporabnica
Mitja Slavinec je poudaril, da Slovenija ne sme ostati zgolj uporabnica tujih rešitev, temveč mora razvijati lastne zmogljivosti, sicer tvega zdrs iz vodilnih med sledilce.
Maribor ima po njegovih besedah zaradi obstoječe infrastrukture in superračunalniških zmogljivosti posebno vlogo pri prihodnjem razvoju.
Župan Sašo Arsenovič je izpostavil, da ima mesto kombinacijo močnega univerzitetnega okolja, razvijajoče se infrastrukture in novih investicijskih priložnosti, kar predstavlja priložnost za razvoj na tem področju.
Vega kot ključna infrastruktura
Žiga Zebec iz Instituta informacijskih znanosti je predstavil superračunalnik HPC Vega kot temelj nacionalne infrastrukture za razvoj umetne inteligence.
Omenil je uporabo na področjih geoznanosti, biomedicine ter razvoja metod za prepoznavanje deepfake vsebin in raziskav na področju encimov za razgradnjo plastike.
V Mariboru že nastaja dodatna infrastruktura z večjo računsko zmogljivostjo.
Energetski vidik je predstavil Andrej Tumpe iz Dravske elektrarne Maribor. Poudaril je, da umetna inteligenca omogoča napovedovanje okvar, optimizacijo vzdrževanja in večjo zanesljivost sistemov, pri čemer imajo pomembno vlogo obsežne podatkovne baze meritev.
Izobraževanje in konkurenčnost
Marjan Krašna iz Univerze v Mariboru je opozoril na energetsko zahtevnost razvoja ter poudaril, da umetna inteligenca ni nevtralna.
Brez kritičnega mišljenja lahko vodi v napačne ali pristranske odločitve, zato prepoved uporabe v šolah po njegovem mnenju ni rešitev. Ključno je izobraževanje učiteljev in odgovorna raba.
Matjaž Merkan iz Štajerska gospodarska zbornica je poudaril, da umetna inteligenca postaja element konkurenčnosti in dodane vrednosti ter da bodo hitri prehiteli počasne.
Po njegovem mnenju je ključna preobrazba kompetenc, saj umetna inteligenca povečuje moč in učinkovitost stroke.
Nacionalni center v Mariboru
V sklepnem delu je bilo poudarjeno, da Slovenija potrebuje strateški in etično usmerjen okvir za uvajanje umetne inteligence v izobraževanje.
Inštitut za strateške rešitve je napovedal pripravo pisma o nameri za ustanovitev Nacionalnega centra za umetno inteligenco v izobraževanju.
Sogovorniki so se strinjali, da ima Maribor zaradi infrastrukture, energetskih danosti in univerzitetnega okolja realne pogoje, da postane osrednja lokacija takšnega centra.
